Slovenski nogomet je v leto 2017 stopil z novim predsednikom Nogometne zveze Slovenije (NZS) Radenkom Mijatovićem, četrtim v zgodovini samostojne države. Stopil je v velike čevlje Aleksandra Čeferina, ki se je nepričakovano zavihtel na sam vrh Uefe. Z izvolitvijo Mijatovića je bila zagotovljena kontinuiteta delovanja nogometne zveze, saj je bil dolgoletni podpredsednik in po odhodu Čeferina začasni predsednik NZS. Mijatović se je v prvem letu na prestižnem in uglednem položaju na vrhu NZS moral spopadati z očitki, da deluje po navodilih, ki jih iz Nyona pošilja Čeferin. Počasi je pokazal, da Čeferinovi čevlji kljub večmilijonskim posojilom za gradnjo nacionalnega športnega centra na Brdu pri Kranju in nakup deleža v Športni loteriji Slovenije vendarle niso preveliki. Znal je povezati izkušnje iz poslovnega in športnega sveta ter z vsakim mesecem nastopal odločneje, samozavestneje in samostojneje.
Velik preizkusni kamen za Mijatovića in sodelavce je bila ničelna toleranca do negativnih pojavov na področju finančnega ferpleja v primeru Kopra, ki je ostal brez licence. Hkrati je NZS naredila veliko napako, ko je prvoligaški status podelila Ankaranu, ki je bil šele tretji v drugi ligi, a se na koncu ni izteklo tako, da bi bil le obvod za propadli Koper. Da mora Ankaran kot brezdomec domače tekme gostiti v 250 kilometrov oddaljenem Dravogradu, je svojevrsten poraz premajhne avtoritete in (ne)moči NZS, da bi udarila po mizi. Še večji spodrsljaj je neuvrstitev reprezentance na svetovno prvenstvo v Rusiji. Javnost predsednika NZS ocenjuje predvsem po dosežkih članske reprezentance.
Slovenija dočakala odhod Katanca
Slovenska vrsta se pod vodstvom selektorja Srečka Katanca ni uvrstila niti na četrto veliko tekmovanje zapored, kar je rekordno dolg niz brez uspehov. Reprezentanca je doživela polomijo brez igre in želje na ključnih gostovanjih na Škotskem in Slovaškem, kjer je v 180 minutah le enkrat ustrelila proti nasprotnikovim vratom. Slovenija je bila tako nemočna, da je pot v Rusijo pravzaprav zapravila že tri kroge pred koncem kvalifikacij, Katanec pa iz kljubovanja ni želel odstopiti. Navijači so njegovo slovo dočakali šele po zadnji oktobrski tekmi s Škotsko, na plačilni listi nogometne zveze pa je z mesečno plačo okoli 25.000 evrov bruto ostal vse do konca novembra.
Katanec je z neprimernimi javnimi nastopi, v katerih je žalil igralce, navijače, stanovske kolege in novinarje, vznemirjal in razdvajal slovensko javnost kot nihče pred njim. Nanj so leteli očitki o nestrokovnosti, selektorjeva verodostojnost se je izdatno zamajala po razkritju Dnevnika o sodelovanju zdravilcev komplementarne energijske medicine v reprezentanci. Zakonca Rupert sta na teh straneh pojasnila, da sta energijsko očistila stadion v Stožicah, hkrati sta pred vsako tekmo natančno izmerila energijske podatke igralcev in na podlagi njihovega elektromagnetnega polja ugotovila raven njihove pripravljenosti. Katanec se je za izbor udarne enajsterice in taktike odločal tudi na podlagi izračunov, ki sta mu jih dostavila zakonca Rupert, kar je povzročilo neodobravanje javnosti, saj uradna medicina ne priznava energijskih metod z uporabo bajalice. Reprezentanti so se pred tekmami posvečali tudi meditaciji, vse več pa je bilo negodovanja nad kakovostjo treningov, ki jih je Katanec iz vraževernosti zaprl za javnost.
Reprezentančno leto je minilo tudi v znamenju spora med Srečkom Katancem in Kevinom Kamplom, zaradi česar je zvezdnik Leipziga izpustil zaključek kvalifikacij. Ob izteku Katančevega mandata se je iz selektorjeve strokovnosti na twitterju ponorčeval obetavni Benjamin Verbič, ki ga je javnost spoznala tudi v okajenem stanju, potem ko je njegov reprezentančni soigralec Andraž Šporar na instagramu objavil posnetek z zabave po koncu neuspešnih kvalifikacij. Reprezentančni jubilej v izbrani vrsti je dočakal kapetan Boštjan Cesar, ki je kot prvi Slovenec zbral sto nastopov za nacionalno selekcijo. Že junija je zadnjo tekmo v reprezentančnem dresu odigral golgeter Milivoje Novaković, ki ga povezujejo s položajem športnega direktorja izbrane vrste.
Po Katančevem slovesu je predsednik zveze Mijatović za novega selektorja ustoličil dosedanjega pomočnika in nekdanjega selektorja mlade reprezentance Tomaža Kavčiča. Mijatović je poldrugi mesec izbiral med petimi kandidati in se odločil za domačega strokovnjaka, ki odlično pozna sedanji rod nogometašev, saj je z večino igralcev deloval že v mladi reprezentanci. Kavčič je napovedal uvrstitev na evropsko prvenstvo 2020 in obljubil, da ne bo kopija predhodnika Katanca. Mandat bo nastopil 1. januarja 2018, njegova plača pa bo nižja od Katančeve, da bodo bolje kot doslej plačani pomočniki. Novega selektorja krstni nastop čaka marca, ko se bo Slovenija v Celovcu pomerila z Avstrijo.
Spomladi razpad sistema v Olimpiji
Na ligaški sceni si je Maribor po letu dni premora povrnil naslov državnega prvaka, potem ko je v spomladanski del stopil povsem izenačen z Olimpijo. Maribor je potrdil sloves specialista za zimske priprave, da vijolice nato cvetijo spomladi. Olimpija in Maribor sta bila pozimi sicer sočasno na pripravah v Turčiji v hotelih, oddaljenih le nekaj sto metrov. Ljubljančani so v zimskem premoru pod taktirko Ranka Stojića množično nakupovali igralce sumljive kakovosti in po predsedniku Milanu Mandariću v Maribor prepotentno sporočali, da jim želijo veliko sreče v boju za drugo mesto.
Ko je Olimpija izgubila uvodni spomladanski derbi v Ljudskem vrtu z 0:1, je sistem popolnoma razpadel. Športni direktor Stojić se je usedel celo na klop ob trenerja Luko Elsnerja, a preobrata ni bilo in do konca marca sta bila oba na seznamu nekdanjih uslužbencev kluba. Marijan Pušnik je zdržal manj kot mesec dni, Safet Hadžić je kot vojak kluba sezono izpeljal do konca z uvrstitvijo v finale pokala. Maribor je suvereno in brez težav postal prvak s prednostjo 13 točk (!). Olimpija je izgubila celo boj z Gorico za naslov podprvaka, v finalu slovenskega pokala so jo na mišice porazile še Domžale.
Maribor bogatejši za vsaj 17 milijonov evrov
Poletje so zaznamovali Maribor in Domžale. Potem ko je Maribor ostal brez nosilcev igre, napadalca Milivoja Novakovića, centralnega branilca Rodriga Defendija in vezista Dareta Vršiča, je športni direktor Zlatko Zahović, ki ima izjemen nos za izbiro odličnih in kakovostnih igralcev, načrtoval, da bo to sezona učenja in zorenja v Evropi. A Mariborčani so prehiteli vse zakonitosti nogometnega razvoja in se ob kančku sreče z žrebom uvrstili v ligo prvakov. V zadnjih sedmih letih je bila to že peta uvrstitev v skupinski del evropskih tekmovanj, kjer so bili trikrat v ligi Evropa in dvakrat v ligi prvakov. Takšni dosežki niso več naključje. Maribor je postal prvak v pragmatičnosti, kako premagovati kakovostnejše in bogatejše zasedbe. Tudi v ligi prvakov se kljub porazu z 0:7 proti Liverpoolu v Ljudskem vrtu ni osramotil, saj je osvojil tri točke za tri remije. Zaslužek v ligi prvakov več kot 17 milijonov evrov mu zagotavlja mirno življenje za tri sezone.
Domžale so se senzacionalno prebile v četrti, zadnji krog kvalifikacij za ligo Evropa. Na kolena so spravile estonsko Floro, islandski Valur in bundesligaša Freiburg ter do konca bile enakovredno bitko z Marseillom. Uspešno evropsko sezono so plačale z neuspehi v slovenskem prvenstvu, kjer so že avgusta izpadle iz boja za naslov prvaka. Mariboru se ni poznalo igranje na treh frontah, saj ima po polovici državnega prvenstva celo tri točke prednosti pred spočito Olimpijo, ki je evropsko sezono končala sramotno že na prvi oviri proti finski Vassi. Ljubljančani so z novim trenerjem Igorjem Bišćanom dve tretjini sezone vodili, v finišu pa nerazumljivo popustili in na zadnjih treh tekmah doživeli dva poraza na derbijih z Mariborom in Domžalami. Maribor in Olimpija igrata svojo ligo, drugi klubi se trudijo in preživljajo s prodajo igralcev. Jesen je zaznamoval kapetan Maribora Marcos Tavares, ki je s 131 goli postal najboljši strelec slovenske lige vseh časov in za zadetek prehitel Štefana Škaperja. Zadetek v polno je bila razširitev druge lige z deset na šestnajst klubov.
