Nekdanja vodja sektorja za financiranje občin na ministrstvu za finance Marjetica Mahne je na ljubljanskem okrajnem sodišču, kjer se župan Franci Rokavec zagovarja zaradi kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, podobno kot občinski finančnik Marko Povše dejala, da sporna pogodba s podjetjem Trgograd, ki je za občino financiralo 6,9 milijona evrov vredno rekonstrukcijo cest, še danes pomeni blagovni kredit. Gre za pogodbo, zaradi katere se po mnenju tožilstva občina Litija konec leta 2013 ne bi mogla zadolžiti, saj ji ministrstvo za finance zaradi prezadolženosti ne bi izdalo soglasja za najetje 1,5 milijona evrov posojila.
Mahnetova je že v začetku poudarila, da občini leta 2013 ne bi izdali soglasij k zadolžitvi že, če bi vedeli za patronatske izjave, s katerimi je občina jamčila za 9,5 milijona evrov posojila občinskega podjetja SVC Litija. Na vprašanje sodnice, ali bi se lahko občina zadolžila za 1,5 milijona evrov, če sporna pogodba ne bi pomenila blagovnega kredita, pa je Mahnetova odgovorila, da bi za to morali opraviti izračun, ki se ga da opraviti tudi za nazaj. Po njenem je bila občina že takrat toliko zadolžena, da bi 6,9 milijona vredna pogodba zagotovo vplivala na zadolženost občine. Zatrdila je še, da pogodbe s Trgogradom sicer do včerajšnje obravnave sploh ni videla, a da gre po njenem tako v osnovni pogodbi kot v aneksu za blagovni kredit, ker blagovni kredit pomeni vsako obročno odplačevanje projektov.
Naslednja obravnava 2. februarja
Rokavčev odvetnik Peter Žnidaršič se ob to ni obregnil, Mahnetovo je raje skušal uloviti v birokratsko zanko. Ona je namreč trdila, da občine blagovnih kreditov sploh ne bi smele sklepati, on pa, da celo na spletni strani ministrstva piše, da so blagovni krediti izključeni iz pogojev za izdajo soglasja k zadolžitvi občin. Tega nista mogla razčistiti niti s Špelo Košir, ki je leta 2013 na ministrstvu pripravljala dokumentacijo v postopku zadolževanja litijske občine. Tudi ona je potrdila, da morajo občine blagovne kredite priglasiti ministrstvu, a njeno pričevanje se je od njene nekdanje nadrejene razlikovalo v tolmačenju aneksa pogodbe s Trgogradom.
Po njenem namreč aneks ni več predstavljal blagovnega kreditiranja. Obramba je nato znova opozorila na revizijsko poročilo računskega sodišča, češ da ti niso zabeležili blagovnega kredita, čeprav so pogodbo s Trgogradom videli. A pisali smo že, da se revizorji sploh niso opredeljevali, ali gre za blagovni kredit ali ne, saj je bila pogodba že pred začetkom obdobja, na katero se je nanašala revizija, spremenjena.
Sodnica Barbara Toldi bo zdaj dala čas tožilstvu, da preuči vse izpovedi prič. Naslednja obravnava bo 2. februarja, ko se bo tožilka Tina Sočan odločila, ali bo obtožni predlog v katerem delu umaknila ali pa ga celo dopolnila.
Ni namreč izključeno, da ne bi na dan potegnila še prikrivanja patronatskih izjav za podjetje SVC Litija, čeprav je tožilka Dragica Abrahamsberg ovadbo v tem delu zavrnila, saj po njeni presoji ni šlo za poroštva. Toda Mahnetova je na sodišču vnovič poudarila, da sama občini Litija niti lani, ko so se znova zadolžili, ne bi izdala soglasja, saj so bile vse patronatske izjave zavezujoče in je občina z njimi jamčila za obveznosti SVC Litija. Po njenem je zato šlo zgolj za »manipulativno drugačno poimenovanje poroštev«, o čemer so se na ministrstvu prepričali tudi pri evropski komisiji. »Če je bilo pozneje drugače odločeno, je šlo za samovoljo uradnika in ne drugačno interpretacijo,« se je Mahnetova ostro odzvala na Rokavčevo pripombo, da občina težko sledi različnim intepretacijam uradnikov na ministrstvu.A je Rokavec šel še dlje in Mahnetovi očital, da je ministrstvo občini s takšnim početjem naredilo veliko škode. V tistem trenutku je Rokavčev odvetnik očitno videl, da Mahnetova ne bo ostala dolžna. Sodnici je namreč predlagal, naj Mahnetovi ne da več besede, češ da njegov klient ni imel vprašanja zanjo, pač pa le pripombo. Vendar je sodnica Mahnetovi vseeno dovolila, da je povedala, da so si župani vseh prezadolženih občin prizadevali dolg zmanjšati, medtem ko je bila Litija pravi »eksces«, škodo občini pa je delalo njeno vodstvo, ki se je z absolutno večino v občinskem svetu zadolževalo prek vseh meja in s tem škodovalo tako javnim zavodom kot občanom, ki bodo morali celoten dolg poplačati sami. »To se je dogalajo samo v Litiji,« je bila odločna Mahnetova, zdaj zaposlena na ministrstvu za zdravje.
