V cerkvi svetega Jakoba v Ljubljani so jaslice prvi postavili jezuiti daljnega leta 1644, torej dobrih 420 let po prvi znani upodobitvi živih jaslic v Grecciu v Italiji. Stvaritve narave, svetopisemsko sporočilo, skulpture ledenega kraljestva skupaj s Snežno kraljico ter predstavo žive jaslice v ledenem kraljestvu – vse to je že tradicija v Mojstrani, kjer prirejajo eno bolj priljubljenih prireditev v prazničnem decembru v Sloveniji. V Mojstrani se lahko obiskovalci sprehodijo tudi po božičnem vrtu Viharnik, kjer več kot 10.000 lučk osvetljuje čudovite stvaritve domačina Stanka Brusa.

Že osemindvajsetič zapored bodo na ogled prav tako žive jaslice v Postojnski jami, ki bodo po napovedih tamkajšnjih nastopajočih še bolj spektakularne kot prejšnja leta. Žive jaslice v Postojnski jami so najstarejša tovrstna prireditev v Sloveniji. Od 24. decembra do 7. januarja bodo na ogled tudi atraktivne jaslice v naravni velikosti v zdraviliškem parku na Bledu. »Pripeljali bomo žive živali, v Zdraviliškem parku, ki je zaokroženo območje sredi Bleda tik ob jezeru, lahko obiskovalci kupijo raznolike izdelke domače in umetnostne obrti. Imamo pa tudi letos v parku poštni urad dobrih decembrskih mož, kjer lahko otroci Božičku in Dedku mrazu napišejo pismo,« pravi Romana Purkart iz Turizma Bled. Vse več Slovencev hodi na ogled jaslic tudi v tujino in med bolj priljubljenimi so jaslice v Neaplju v Italiji, ki so svetovna znamenitost. V tem mestu je namreč obrt izdelovanja jaslic tradicija že mnogih generacij.

»Ne le jaslice, tudi božične tržnice s čarobnimi kulisami, na katerih odmeva adventna glasba s petjem, vabijo vse več Slovenk in Slovencev v tujino na eno- ali dvodnevni izlet,« pravi znani turistični vodnik Cveto Gerčer iz Turizma Toni Sevnica. Bolj so tržnice praznično okrašene in osvetljene ter založene s cimetovo rulado, medenjaki, punčem s pomarančnim in limonovim sokom, božičnimi čaji in sladkimi snežnimi kepami, bolj so čarobne. In temu primerno tudi obiskane.

»V prodajni ponudbi na ličnih lesenih stojnicah ne sme manjkati suhega sadja, čokoladnih dobrot, okrasnih figuric za novoletne smrečice in jelke, lectovih src, toplih volnenih kap, šalov, rokavic in nogavic. Božični sejmi imajo že zelo dolgo tradicijo, najstarejši je dunajski iz leta 1294, le da so ga takrat imenovali decembrski sejem. Med najstarejše sodi tudi sejem v Dresdnu v Nemčiji, kjer ga prirejajo od leta 1434. Kot eden najlepših na Nemškem je božični sejem v Nürnbergu, znan po vsem svetu, prav tako z dolgo tradicijo, saj so ga prvič postavili leta 1628,« pripoveduje Cveto Gerčer.

In še, da so med Slovenci najbolj priljubljeni božični sejmi v Zagrebu, avstrijskem Gradcu ter ob Vrbskem jezeru. »Vrba se v adventnem času spremeni v angelsko mestece z atraktivnim plavajočim vencem z 80.000 lučkami. Najlepšo božično pravljico pa izletniki doživijo v vasi Šumečani na Hrvaškem na posestvu z osemsto drevesi, ki ga je lastnik okrasil z več kot dvema milijonoma lučk,« dodaja Gerčer.