Združene države niso najbolje sprejele dejstva, da so morale v varnostnem svetu s svojim prvim vetom po več kot šestih letih preprečiti sprejem resolucije, ki bi praktično izničila odločitev predsednika Donalda Trumpa o priznanju Jeruzalema kot glavnega mesta Izraela. Washington je pri blokadi resolucije, ki jo je pripravil Egipt, ostal tudi popolnoma osamljen, kajti podrlo jo je vseh preostalih štirinajst stalnih in nestalnih članic najvplivnejšega organa Organizacije združenih narodov.
»Danes smo bili v varnostnem svetu priča osramotitvi. Tega ne bomo pozabili,« je dejala ameriška veleposlanica pri OZN Nikki Haley. »Toda dejstvo je, da smo veto vložili v obrambo ameriške suverenosti in ameriške vloge v bližnjevzhodnem mirovnem procesu, zato dogajanje ni sramota za nas, moralo bi biti sramota za druge v varnostnem svetu,« je po poročanju Reutersa dejala Haleyjeva po glasovanju, po katerem se je Izrael zahvalil ZDA za pogumno držo. Resolucijo so med drugimi podprle Ukrajina, Italija, Švedska in Japonska ter vse preostale štiri stalne članice varnostnega sveta, Francija, Velika Britanija, Rusija in Kitajska.
Predlogi resolucije varnostnega sveta največkrat sploh ne gredo na glasovanje, kadar se vnaprej ve, da jih bo katera od stalnih članic blokirala z vetom. Tokrat je bilo očitno namenoma drugače, kar je mogoče pripisati tako širokemu nestrinjanju z ameriškim priznanjem Jeruzalema kot glavnim mestom Izraela kot tudi s pošiljanjem sporočila Trumpovi administraciji.
Leto dni pozneje je vse drugače
Pred skoraj natanko letom dni je varnostni svet s štirinajstimi glasovi za in enim vzdržanim sprejel resolucijo, s katero je obsodil gradnjo izraelskih naselbin na zasedenih palestinskih ozemljih, jih označil za jasno kršitev mednarodnega prava in za dejanja brez pravnih posledic. Vzdržani glas je takrat prispevala administracija Baracka Obame. V Izraelu so bili ogorčeni, resolucijo so označili za sramotno, Obamova administracija, ki je njeno sprejetje omogočila z vzdržanim glasom, pa je bila tarča izraelskih kritik. Toda Trump, ki se je tedaj pripravljal na prevzemanje predsedovanja, je že napovedoval spremembo politike in vrnitev k tradicionalnemu močnemu ameriško-izraelskemu zavezništvu, kar z zadnjimi koraki le potrjuje.
Trump je Jeruzalem priznal za prestolnico Izraela pred dvema tednoma in sprožil ostre reakcije v regiji in širše. Izrael je vzhodni, palestinski del Jeruzalema zasedel v vojni leta 1967, Palestinci pa ga imajo za prestolnico svoje bodoče države. Doslej je veljalo, da bo končni status mesta moral biti rešen v okviru mirovnih pogajanj in da do takrat Jeruzalema ne priznavajo za prestolnico Izraela. Trump se je odločil drugače, kot je tudi že napovedoval med volilno kampanjo, temu pa so sledile obtožbe, da spodkopava možnost za mirovni proces. Muslimanske države so začele napovedovati, da bodo v protiukrep priznale Jeruzalem za prestolnico Palestine, turški predsednik Recep Tayyip Ergodagan pa je v nedeljo dejal, da bo Turčija tam odprla veleposlaništvo, je poročal Reuters, pri čemer ni jasno, kako naj bi to storila, ker Izrael nadzira upravo vsega mesta.
Izredno zasedanje generalne skupščine?
Predlog resolucije varnostnega sveta ni izrecno omenjal Združenih držav in njihovega priznanja Jeruzalema, a je bilo jasno, da je usmerjen proti tej potezi. V njem je namreč pisalo, da nobeno dejanje, ki poskuša spreminjati status Jeruzalema, nima pravnih posledic, je nično ter ga je treba razveljaviti v skladu z drugimi resolucijami varnostnega sveta.
Pobudniki resolucije naj bi razmišljali, da zdaj podobno besedilo predložijo generalni skupščini, kjer bi bila verjetno gladko sprejeta, saj tam ni pravice veta, bi pa imel tam sprejeti dokument manj teže in ni zavezujoč. Kot poroča Reuters, Palestinci razmišljajo tudi o sklicu nujnega zasedanja generalne skupščine o Trumpovi odločitvi. Gre za redko uporabljeno potezo – v zgodovini OZN je bilo le deset takšnih izrednih zasedanj generalne skupščine, večinoma na temo razmer na Bližnjem vzhodu. Zadnja je bila leta 2009 o izraelskih dejanjih na zasedenih ozemljih, predzadnja pa že daljnega leta 1982 na zelo podobno temo.
