Po 22 letih je Evropsko unijo danes spet obiskal izraelski premier. Benjamin Netanjahu se je v Bruslju oglasil v času, ko so po ameriškem priznanju Jeruzalema kot prestolnice Izraela odnosi med EU in Izraelom napeti kot že dolgo ne. Deloval je nepopustljivo, evropske zunanje ministre je pozival, naj EU preneha razvajati Palestince.
Netanjahu je že minuli teden dejal, da se izraelska vlada pogovarja z več državami, ki bi sledile ameriški potezi. V Bruslju je to napoved ponovil in jo preoblikoval v poziv vsem državam članicam Evropske unije, naj po ameriškem zgledu priznajo Jeruzalem kot prestolnico Izraela, prav tako pa bi se po njegovem prepričanju morali s to realnostjo soočiti tudi Palestinci. »Čas je, da Palestinci priznajo obstoj judovske države in dejstvo, da ta ima svojo prestolnico. Imenuje se Jeruzalem,« je dejal Netanjahu. Odločitev ameriškega predsednika je v nasprotju z večino mednarodne skupnosti označil kot dejanje, ki bo omogočilo sklenitev miru s Palestinci. »Verjamem, da se bo v prihodnosti večina držav EU odločila svoja veleposlaništva preseliti v Jeruzalem,« je še dodal izraelski premier, ki je evropsko občinstvo najprej opomnil, da je Izrael s svojo tajno službo pomagal preprečiti številne teroristične napade v Evropi in je Islamski državi onemogočil, da bi zasedla del Bližnjega vzhoda.
Izraelski poziv ostal neuslišan
Ne tako hitro, premier Netanjahu, bi lahko strnili odziv evropskih zunanjih ministrov. Čeprav se je minuli teden nakazovalo, da Evropska unija glede ameriškega priznanja Jeruzalema ni enotna – Češka naj bi namreč razmišljala o selitvi veleposlaništva, Madžarska pa je ostrejšo obsodbo Trumpove poteze blokirala – danes niti en zunanji minister na pogovorih z Netanjahujem ni napovedal, da bo njegova država storila kaj podobnega, kot je prejšnji teden Donald Trump. Visoka zunanjepolitična predstavnica Federica Mogherini je bila ponosna na to enotnost: »Premier Netanjahu lahko ohrani svoja pričakovanja, da bodo sledili tudi drugi, toda tega od držav EU ne bo dočakal.« EU namerava ohraniti mednarodno uveljavljeno stališče, da se ne sme spreminjati statusa Jeruzalema, in tja ne bo selila veleposlaništev, dokler ne bo dosežen mirovni dogovor med Izraelci in Palestinci.
Po besedah slovenskega zunanjega ministra Karla Erjavca po današnjem zasedanju je Netanjahu poudaril, da je Jeruzalem prestolnica judovske države in da je Izrael sposoben sam poskrbeti za svojo varnost. »Netanjahu je zagovarjal stališče, da dokler Palestina ne prizna Izraela, rešitev dveh držav ni mogoča. Rešitve dveh držav ne more podpreti, ko bi ena od njiju nato uničevala Izrael,« je besede izraelskega premierja povzel Erjavec.
EU noče svoje mirovne iniciative
Po Trumpovi odločitvi ni jasno, v katero smer bi lahko pomaknili sicer že več let mrtev mirovni proces, v katerem je Izrael izpopolnil svojo naselbinsko dejavnost na Zahodnem bregu. V ustvarjenem posredniškem vakuumu bi si želela Evropska unija večje vloge v bližnjevzhodnem mirovnem procesu. Vendar to ne pomeni, da bi EU pripravljala svojo mirovno pobudo, saj si osemindvajseterica ne želi podvajanja takšnih iniciativ.
Dejansko je Mogherinijeva ocenila, da do nobene mirovne pobude ali posredovanja za obnovitev dialoga med Izraelci in Palestinci ne more priti brez ZDA, vendar je treba za naslednja pogajanja določiti točen »horizont in okvir« pogajanj. Novo mirovno pobudo naj bi ta čas pripravljala Trumpova administracija, vendar po oceni Mogherinijeve za zdaj še ni jasno, kaj naj bi bili njeni cilji. Evropsko pomoč je ponudila v okviru bližnjevzhodne četverice (ZDA, Rusija, EU, OZN) prav pri iskanju horizonta in okvira naslednjih mirovnih pogajanj, k čemur bi po njenem mnenju morali pritegniti tudi Jordanijo, Egipt in Norveško, ki je v začetku 90. let prejšnjega stoletja pomagala pri sklepanju mirovnih sporazumov iz Osla. »Moramo združiti sile razuma, zato da bi našli rešitev,« je dejala Mogherinijeva in dodala, da edina rešitev ostajata dve državi, vzhodni Jeruzalem pa bi bil prestolnica bodoče palestinske države. Večja pričakovanja od nove ameriške iniciative je imel Netanjahu: »Dajmo priložnost miru in poglejmo, ali se mu lahko na osnovi ameriške pobude približamo.«
EU načrtuje januarja podobno srečanje izmenjave mnenj tudi s palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom, ki se je danes mudil na pogovorih pri egiptovskem predsedniku Abdelfatahu Al Sisiju.
