Nekdanjega generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja je okrajno sodišče v Novem mestu oprostilo očitkov o zlorabi položaja. Fišer je po mnenju tožilstva namerno napačno uporabil kombinacijo členov zakona o državnem tožilstvu o sicer ločenih postopkih imenovanja in dodelitve, tako da je nato sam odločil o celotnem postopku izbire Boštjana Škrleca za generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva. Tožilka Manja Prezelj je za Fišerja v zameno za priznanje krivde predlagala pogojno kazen osmih mesecev s preizkusno dobo dveh let, za Zalarja pa sedem mesecev s preizkusno dobo prav tako dveh let.
Fišer je ponovno zatrdil, da ni storil očitanega kaznivega dejanja: »Insinuacije tožilstva me zelo bolijo kot človeka in tudi zato, ker se na tak način manipulira s funkcijo generalnega državnega tožilca.«
»Leta 2015 je ovadbo zoper mene podala 'neka politična stranka', zato težko rečem, da ni šlo za politični konstrukt,« je dejal Fišer. Po njegovih besedah generalni državni tožilec nima nikakršnega vpliva na sestavo ekipe, s katero bo delal. »Edini njegov sodelavec, s katerim je res tesno povezan, je generalni direktor in je tudi vezan na njegov mandat. Funkcija mu preneha pol leta po tistem, ko mandat preneha generalnemu državnemu tožilcu,« je pojasnjeval Fišer, ki je velik zastopnik teze, da mora biti generalni direktor tudi državni tožilec in ne javni uslužbenec.
Zalarja spet ni bilo
Nekdanjega ministra za pravosodje Aleša Zalarja, obtoženega zlorabe uradnega položaja in pravic v zadevi Škrlec, tako kot na prvem naroku prejšnji teden, danes ponovno ni bilo na sojenje v Novo mesto. Kot je dejal njegov zagovornik Emil Zakonjšek, je Zalar že pred časom predložil opravičilo, da je od 15. do 30. decembra odsoten zaradi službene poti v tujino. »Moja stranka je dosegljiva, njegov naslov je znan. Ta trenutek je v Skopju. Obdolženi se torej ne izogiba postopku,« je dejal Zakonjšek. Sodnica Melita Perko je zaradi Zalarjeve odsotnosti odredila, da se mu sodi v ločenem postopku. Sodnica je gladko zavrnila poskus obrambe za izločitev tožilke, češ da ni pristojna za vodenje zadeve, saj da nima dokončne odločbe generalnega državnega tožilstva o tem. Kot nepotrebne je zavrnila tudi predloge obrambe za pridobitev nekaterih dodatnih listin ter tožilkin predlog za dodatna zaslišanja nekaterih prič.
