Odstotek svetovne populacije na spletu se je v zadnjem desetletju dvignil z 20 odstotkov na 50 odstotkov. K temu je poleg infrastrukturnih napredkov botrovala tudi vse večja dostopnost elektronskih naprav. Z rastjo proizvedene in kupljene potrošniške elektronike pa ni šla v korak ozaveščenost in recikliranje elektronskih naprav. Podatki združenih Narodov razkrivajo, da so Švica, Švedska in Norveška na tem področju najnaprednejše, saj jim uspe reciklirati okoli 70 odstotkov vseh elektronskih odpadkov. Drugi predeli sveta so precej zadaj.
ZDA, ki proizvedejo okoli 14 odstotkov svetovnih elektronskih odpadkov, reciklirajo manj kot 25 odstotkov tega odpada, kar je še vedno malce več od svetovnega povprečja. Še slabša je Kitajska, ki proizvede 16 odstotkov svetovnih elektronskih odpadkov, reciklira pa jih zgolj 18 odstotkov. Skoraj nič elektronskih odpadkov pa ne reciklirajo v Afriki, odgovorni za okoli 5 odstotkov elektronskega odpada. Evropa z Rusijo proizvede 28 odstotkov svetovnih elektronskih smeti, predvsem po zaslugi Švice, Norveške in Švedske, pa je povprečje recikliranega odpada na stari celini 35 odstotkov. Slovenija je po podatkih Združenih narodov s 33 odstotki recikliranih elektronskih odpadkov malce pod evropskim povprečjem, povprečni Slovenec pa je leta 2016 odvrgel za 16 kilogramov elektronskih odpadkov.
Vsaka tona odpada skriva »zaklad«
Prostora za napredek je v večini držav torej še zelo veliko, recikliranje pa v tem primeru ni pametno samo z okoljevarstvenega vidika, temveč ima lahko tudi velike gospodarske koristi. V ZN ocenjujejo, da je bilo samo leta 2016 odvrženih za 44,7 milijonov ton elektronskih odpadkov. Vrednost surovin tega odpada pa naj bi dosegala več kot 46 milijard evrov. Od tega samo 7,6 milijard evrov vrednih surovin iz pametnih telefonov.
Telefoni so tudi sicer zelo veliki onesnaževalci, saj jih potrošniki pogosto zavržejo že po dveh letih, z njimi pa v odpad radi romajo tudi polnilci. Polnilci vseh vrst predstavljajo kar milijon ton odpadov, velikokrat pa sploh niso poškodovani in bi jih uporabniki lahko obdržali, če bi proizvajalci še bolj poenotili standarde in bi več naprav uporabljajo enak polnilec.
