V četrtek bo Slovenija praznovala deseto obletnico vstopa v schengensko območje, ki zdaj združuje 26 evropskih držav (22 držav članic EU, Islandijo, Liechtenstein in Švico). Enaindvajsetega decembra 2007 je Slovenija skupaj z osmimi drugimi članicami EU, ki so se integraciji pridružile leta 2004, odpravila mejni nadzor na kopenskih in morskih mejah z drugimi članicami schengenskega območja. Dobre tri mesece pozneje je Slovenija sprostila nadzor še na zračnih mejah in ni več izvajala pregledov potnikov, ki so prihajali iz drugih schengenskih držav.
Hitro opravljena evalvacija
Podobno kot druge države članice je tudi Slovenija morala opraviti vse domače naloge. Delno je sicer schengenski zakonik že začela izvajati ob vstopu v EU leta 2004, vendar je morala izpolniti še tehnične pogoje, da so druge članice schengenskega območja nato s politično odločitvijo pristale na pridružitev Slovenije. Zgolj slabi dve leti je od leta 2006 potekalo ocenjevanje slovenskega nadzora nad njenimi mejami, varovanje podatkov in vizumske politike države. Slovenija pa je v tem času morala vzpostaviti in začeti uporabljati tudi schengenski informacijski sistem, s katerim si pri identificiranju iskanih oseb na zunanjih mejnih prehodih pomagajo varnostni organi. Po opravljenih nalogah je konec leta 2007 sledilo še politično soglasje EU za širitev schengenskega območja.
Kulturno društvo Stanko Vuk Miren - Orehovlje je včeraj skorajšnjo obletnico vstopa Slovenije v schengensko območje zaznamovalo že z desetim tradicionalnim pohodom prijateljstva ob slovensko-italijanski meji. »Ta pohod smo prvič pripravili zato, ker je tedaj padla schengenska meja, Miren pa je bil precej močno zaznamovan s to državno mejo. Do leta 1974 je bilo celo naše pokopališče razdeljeno na dve državi. Padec meje je za naše prebivalce pomenil veliko, pomembno prelomnico, da smo lahko prečkali mejo brez dokumentov, kar sredi polja in ne le na mejnih prehodih,« je za STA pojasnila predsednica društva Sonja Cijan.
Negotova prihodnost schengna
Svobodo gibanja v schengenskem območju evropski državljani v raziskavah Eurobarometra še vedno ocenjujejo kot eno največjih pridobitev Evropske unije. Ta pa se je v zadnjih dveh letih znašla pod velikimi pritiski. Ogrožen je bil celo njen obstoj. Zaradi migracij po zahodnobalkanski poti je več držav ponovno uvedlo nadzor na notranjih schengenskih mejah.
Po dveh letih, kar je bila najdaljša doba ponovnega nadzora na notranjih schengenskih mejah, je ta nadzor potekel. Toda Avstrija, Nemčija, Danska, Norveška in Švedska so ga podaljšale še do maja prihodnje leto zaradi negotove varnostne situacije v Evropi in nezakonitih sekundarnih premikov migrantov iz ene države članice v drugo. Francija je prav tako podaljšala mejni nadzor, in sicer zaradi grožnje terorizma. Čeprav je evropska komisija hotela, da se polno delujoči schengen vrne v EU po dveh letih, se to ni zgodilo. Države prav tako še naprej razpravljajo o spremembah schengenskega zakonika, na osnovi katerih bi lahko mejni nadzor podaljšale do štiri leta.
