Poleg tega je komisija sredi pogajanj s svetom EU in evropskim parlamentom o sprejemanju skupnih evropskih azilnih in migracijskih ukrepov. Pri tem bo veliko vprašanje, kako bo v (prihodnja) nova pravila EU vključena ženevska konvencija, ki državam nalaga, da vsakega begunca na svojem ozemlju obravnavajo individualno, in s tem preprečuje kolektivno zavračanje beguncev ter pavšalno zapiranje meje. Ravno to je namen slovenskega zakona o tujcih, ki ga trenutno presoja ustavno sodišče. Naše notranje ministrstvo je ob sprejemanju zakona – med vrsticami – trdilo, da je usklajen s »prihodnjimi« evropskimi pravili, ki bodo odnos do beguncev zaostrila.
Na vprašanja o nasilju nad begunci na zunanjih mejah EU, ki se že dogaja, komisar ni odgovoril. Na kratko je spregovoril o mejnem sporu med Slovenijo in Hrvaško, kjer je bil na obisku minuli teden.
Kakšne občutke ste imeli ob opazovanju preobrata v politični retoriki v minulih letih, ko so se begunci in teroristi znašli drug ob drugem, kot del istega diskurza? Vas je presenetilo, da je tovrstna retorika sploh mogoča?Najprej naj spomnim, da so mnogi begunci v vzhodnem Sredozemlju bežali prav pred terorizmom doma. Begunska kriza in terorizem sta povsem ločeni zadevi, vendar so populisti in nacionalisti žal to izkoristili za prikazovanje poenostavljene zgodbe. V času negotovosti in varnostnih groženj se je zelo preprosto zapreti vase, iskati zunanjega grešnega kozla, postavljati zidove. Vendar to ni rešitev. Prav zato spoštujem evropski pristop Slovenije, ki ga je sprejela v zadnjih dveh letih in temelji na skupnem obvladovanju begunske krize ter zajezitvi sekundarnih tokov vzdolž zahodnobalkanske poti. Še zlasti sem ves čas zadovoljen z odličnim sodelovanjem z ministrico za notranje zadeve Vesno Györkös Žnidar.
Pred kratkim ste predlagali nove možnosti za vzpostavitev nadzora na notranjih mejah. Je to v skladu z vašimi prejšnjimi izjavami, da je treba čim prej ponovno vzpostaviti normalno stanje?Schengenska ureditev je med najpomembnejšimi dosežki evropskega povezovanja in neizvajanje nadzora na notranjih mejah je njegovo bistvo. Ponovna uvedba nadzora na notranjih mejah mora ostati izjema, ki se uporablja samo kot sredstvo v skrajni sili. Naj bom povsem jasen: v nedavno predstavljenem svežnju nismo predlagali podaljšanja nadzora na notranjih mejah. Predlagali smo spremembo režima, ki ohranja in spoštuje temeljna načela in duha schengenske ureditve, da se zagotovi usklajen pristop EU k nadzoru na notranjih mejah.
Zato smo predlagali, da se pravila za ponovno uvedbo začasnega nadzora na notranjih mejah prilagodijo trenutnim potrebam zaradi nastajajočih in stalnih resnih groženj javnemu redu ali notranji varnosti, hkrati pa ohranijo temeljna schengenska načela in zagotovijo usklajen pristop EU k nadzoru na notranjih mejah. Hkrati smo uvedli močnejše postopkovne varovalke, da bi se kontrole na notranjih mejah še naprej uporabljale izjemoma in le, če so nujne in sorazmerne, tako da njihov vpliv na prosto gibanje ostane čim manjši, kar je bistvenega pomena tudi za Slovenijo.
Kako trenutno v EU potekajo pogajanja o vzpostavitvi skupnega evropskega azilnega sistema? Kaj je treba uskladiti v tem procesu?Najprej moram poudariti, da nismo več tam, kjer smo bili pred dvema letoma. S skupnimi prizadevanji smo zmanjšali tok nedovoljenih migracij in situacijo zdaj veliko bolje nadzorujemo. Zdaj je čas, da gradimo naprej in naredimo premik od nenadzorovanih k zakonitim in varnim migracijskim potem. Zato pozivam svet EU in evropski parlament k večjemu napredku za sklenitev sporazuma o skupnem evropskem azilnem sistemu, ki bo odporen proti krizam, vključno z reformirano dublinsko uredbo (ki določa, katera država je odgovorna za obravnavo posameznega prosilca za azil, op. p.), ki bo poštena za vse. Vsi vidiki so medsebojno povezani. Sočasno morajo države članice še naprej izkazovati solidarnost znotraj EU z nadaljnjim premeščanjem ljudi, ki potrebujejo zaščito, iz Italije in Grčije, ki sta še vedno pod pritiskom. Računam na Slovenijo, da bo pri tem še naprej izkazovala evropsko solidarnost.
Če je končni cilj vaših ukrepov preprečiti neregularne migracije – kakšne so pravne možnosti, da prosilci za azil pripotujejo v Evropo? Ali predvidevate možnost vložitve prošenj za azil na veleposlaništvih EU v tretjih državah?Preseljevanje (z ogroženih območij, op. p.) je glavna pot naprej. Zdaj ko nam je uspelo zmanjšati neregularne migracije, moramo enako vlagati v izboljšanje pravnih poti, da bi ljudje lahko prišli urejeno in varno na cilj, ne da bi jim bilo treba tvegati življenje. Zato smo pripravljeni do 31. oktobra 2019 podpreti nadaljnjih 50.000 mest za preselitev oseb, ki potrebujejo zaščito. V ta namen bomo v pomoč državam članicam namenili pol milijarde evrov. V zadnjih dveh letih je bilo v sedanjih shemah EU preseljenih več kot 23.000 ljudi. Lansko leto smo predlagali stalni okvir EU za preselitev. Zdaj je čas, da vse te načrte udejanjimo.
Vaše mnenje je, da bi bilo treba mehanizem vračanja v skladu z dublinsko uredbo in vračanjem v države izvora okrepiti. Bo to migrantom preprečilo, da bi prihajali v EU?Učinkovito vračanje je bistven del migracijske politike EU. Medtem ko še naprej ponujamo varno zatočišče ljudem, ki potrebujejo zaščito, moramo postati učinkovitejši pri vračanju oseb, ki nimajo pravice do bivanja. Postopke vračanja v državah članicah moramo poenostaviti, evropska mejna in obalna straža pa je pri podpiranju in usklajevanju vračanja na ravni EU pripravljena prevzeti večjo vlogo. Skupaj z državami članicami si prizadevamo tudi okrepiti sodelovanje s pomembnimi državami izvora, na primer v Afriki. To je eno od področij, kjer moramo govoriti z enim glasom, saj imamo skupaj kot Unija več vpliva pri pogovorih s tretjimi državami.
Ali je sporazum med EU in Turčijo o zadrževanju beguncev trajna rešitev?Z izjavo EU-Turčija nam je uspelo drastično zmanjšati nedovoljene prihode v vzhodnem Sredozemlju. V tem pogledu je Turčija bila in je še vedno ključna partnerica EU. Turčija je pokazala tudi ogromno odgovornost, ker na svojem ozemlju gosti več kot dva milijona beguncev, za kar je od EU dobila precejšnjo finančno in operativno podporo. Ampak pogledati moramo širše. Izjava EU-Turčija je samo en delček cele sestavljanke. Spoprijeti se moramo tudi z izzivi v osrednjem Sredozemlju, kjer imamo opraviti z bolj mešanimi tokovi, v katerih je več kategorij migrantov. Zato smo okrepili sodelovanje z Libijo in njenimi sosedami, da bi izboljšali boj proti kriminalnim tihotapskim mrežam, zmanjšali nedovoljene migracijske tokove in nevarne poti, izboljšali pogoje sprejema, obravnavali temeljne vzroke ter vzpostavili poti za preselitev oseb, ki potrebujejo zaščito.
Zakaj se komisija ni odločila za finančne kazni za tiste države, ki nasprotujejo obveznim kvotam za premestitev beguncev iz Italije in Grčije?Vedno poudarjam, da trdno verjamem v dialog. Odločitev sodišča EU o premestitvah (v primeru, ki sta ga sprožili Madžarska in Slovaška, op. p.) je potrdila veljavnost shem. To je zdaj priložnost za sodelovanje in izkazovanje solidarnosti. Upam, da bodo Madžarska, Poljska in Češka (ki še tudi po odločitvi sodišča nasprotujejo obveznim kvotam, op. p.) ponovno razmislile o svojih stališčih. V vseh pogledih smo jih pripravljeni podpreti.
Kako vidite spor med Slovenijo in Hrvaško glede meje in kako ta spor ovira proces vključitve Hrvaške v schengensko območje?Še vedno je živ spomin na ne tako daljne čase, ko so nas ločevale nacionalne meje. V današnji Evropski uniji, ki temelji na sodelovanju in spoštovanju pravne države, ne smemo dovoliti, da bi meje postale jabolko spora. Slovenija in Hrvaška igrata ključno vlogo v evropski družini, pa tudi na širšem območju zahodnega Balkana, ki si prizadeva preseči vse stare mejne spore. Sodelovanje Slovenije s Hrvaško pri izvajanju sistematičnih preverjanj na zunanjih schengenskih mejah je bilo zgledno in računam na to, da bosta državi še naprej zgled vsej regiji. Kar zadeva vstop Hrvaške v schengensko območje, lahko rečem, da smo zdaj v prvi fazi postopka, v katerem sodelujemo s Hrvaško, da bi čim prej pozitivno končali vse schengenske evalvacije. S tem bo evropska komisija lahko sklenila prvo fazo in potrdila pripravljenost Hrvaške na vstop v schengensko območje. Zavedati se moramo, da bo schengensko območje močnejše, če bo enotnejše. Zato je v našem skupnem interesu, da vsi postanemo njegovi polnopravni člani.
