»Uspelo je. Zame je bilo dobro, da je bil zaključek navzdol. Na vrh klanca me je 'odžagalo', a sem grizla in ostala v skupini. Zanašala sem se na svoj dober finiš, in je uspelo. Sem jih stisnila. Vesela sem prvih točk na razdalji v zimi,« se je Anamariji Lampič smejalo v cilju nedeljske zasledovalne tekme svetovnega pokala tekačic na 10 kilometrov klasično v Dobbiacu. Z 29. mestom je 22-letna tekačica iz Valburge dosegla najboljši rezultat sezone slovenske tekaške reprezentance na daljših razdaljah, ki se ob nekaj dosežkih v sprintu ne pohvali z uspešnim začetkom sezone.
»Trend gre navzgor,« se je v vasici na križišču poti v Dolomitih malce oddahnil glavni trener Steffano Saracco. Lampičeva je na sobotni tekmi na deset kilometrov drsalno dosegla 35. mesto. V klasiki, njeni boljši prvini, pa je ob majhnih zaostankih prišla v trideseterico, kar je nekakšen mejnik dosežkov. Lampičeva je v pretekli sezoni osvojila prestižno turkizno majico najboljše mlade tekačice v svetovnem pokalu, decembra je ta v domeni mladih Rusinj. »Ni se preprosto uveljaviti. Še vedno se učim. Poglejte, Marit Bjorgen je danes znova zmagala in ima že več kot sto zmag v svetovnem pokalu. V finišu sem stisnila Nemko Steffi Böhler, ki je decembra z več kot tristo tekmami prevzela rekord po številu startov v pokalu. Sem zraven, a še bo treba trenirati. Iz tekme v tekmo tečem bolje. Tukaj so bile vse specialistke za daljše razdalje, sobotna deset kilometrov drsalno ni bila moja disciplina in skupno 29. mesto je zame dober dosežek. Sem sproščena. Gremo naprej k novim izzivom in po nove točke,« se je pred idilično zimsko kuliso smejala svetlolaska, ki je imela v deželi zadnjih slovenskih kozolcev asistenco fanta Boštjana Klavžarja, ki je pred sezono tekmovalno kariero zamenjal za trenersko v klubu Loška dolina.
»To, kar tečem, je rekreacija. To lahko kar zapišete,« je bila razočarana Alenka Čebašek. Z Leo Einfalt sta kot najboljši maratonki v ekipi pod nivojem dosežkov in zagotovo nočna mora za trenerja iz Aoste. A lahko se pohvali, da so bile vse Italijanke za Lampičevo. Vmes se po dosežkih vriva Manca Slabanja, varovanka očeta Roberta Slabanja, ki je do prve zmage v svetovnem pokalu spravil tudi Petro Majdič. Ima že polovično izpolnjeno olimpijsko normo, ki je v tem obdobju, dober mesec pred igrami v ospredju v vseh reprezentancah. V reprezentancah velesil je šlo decembra na žive in mrtve, štejejo pa le super dosežki. Švedinja Charlotte Kalla se ni zmogla ubraniti norveške falange z večno Marit Bjorgen. Zvezdnik nove dobe Johannes Hosflot Klaebo je zmagal že sedmič v zimi in to počne igraje, čeprav je začel šele deseti.
Prav olimpijska sezona in s tem povezana konkurenca na decembrskih tekmah pa ni edini vzrok slabše slovenske bere, ki 20. in 21. januarja znova gosti domačo tekmo v Planici. »Že po dveh kilometrih sem brez moči. Zato gotovo ne drži teorija, da imam težave v glavi. V tako slabem stanju borbenost ne pomeni nič,« pravi Lea Einfalt, ki je kazala potencial naslednice Petre Majdič, zdaj trideseterico vidi od daleč. Verjetno zaradi slabše forme z Čebaškovo, ki je bila zadnje sezone najbolj vsestranska slovenska tekačica za vse discipline s 60. uvrstitvami med 30, tudi ne bosta nastopili na bližnji novoletni etapni preizkušnji Tour de Ski, ki se bo tudi znova ustavila v Dobbiacu, središču za ljubitelje smučarskega teka v tem delu Evrope.
