Če izvzamemo navijače Reala, bo na stari celini finalni dvoboj svetovnega klubskega prvenstva odigran v senci obračunov v domačih ligah. Ni namreč skrivnost, da tekmovanje zavoljo prestižne lige prvakov med Evropejci ne velja za pretirano cenjeno. A evrocentričen pogled se je že nekajkrat izkazal za neutemeljenega, saj evropskim klubom zmaga na turnirju še zdaleč ni zagotovljena. Na zadnjih 16 prvenstvih so bili evropski predstavniki najboljši le devetkrat, ob nekoliko poglobljeni analizi pa lahko ugotovimo, da so se morali za osvojitev lovorike nemalokrat pošteno potruditi. Nazadnje prav v lanskem finalu, v katerem so madridski nogometaši za svoj drugi naslov šele po podaljških premagali japonsko ekipo Kašimo Antlers .
A pred obračunom med Realom Madrid in Gremiom je morda bolj relevanten podatek medsebojnih dvobojev med evropskimi in brazilskimi predstavniki. Od premierne izvedbe tekmovanja leta 2000 so naslov najboljšega na svetu osvojile tri brazilska ekipe – Sao Paulo, Internacional in Corinthians, ki so premagale Liverpool, Barcelono in Chelsea. To bo sicer tudi tretji finalni dvoboj med Španci in Brazilci. Medsebojni izid je 1:1, saj so se Katalonci po porazu leta 2006 proti Internacionalu (0:1) Brazilcem oddolžili z visoko zmago nad Santosom (4:0) šest let pozneje.
Vse oči na Ronaldu
Nobenega dvoma ni, da bo danes pod večjim pritiskom zmage španski prvak. Še toliko bolj, ker je v polfinalu odigral neprepričljivo in odpor Al Jazire za zmago z 2:1 strl šele v zaključku tekme. Vse oči bodo znova uprte v petkratnega dobitnika zlate žoge in prvega zvezdnika Reala Cristiana Ronalda. Portugalec je v sredo z golom postal najboljši strelec v zgodovini svetovnih klubskih prvenstev, a hkrati ne gre zanemariti, da je za postavitev mejnika proti nasprotnikovim vratom ustrelil kar enajstkrat.
»Z igro Gremia sem seznanjen, saj sem si ogledal kar nekaj njihovih tekem. Vseeno nisem ravno prepričan, kako kakovostna je trenutno brazilska liga. So močna zasedba in zagotovo bodo poskrbeli za atraktiven obračun. Njihova želja po zmagi ne bo nič manjša od naše, zato nam ne bo lahko,« ocenjuje trener Reala Zinedine Zidane. Francoz se nadeja, da bo znova lahko računal na lažje poškodovanega kapetana Sergia Ramosa, obenem pa bo držal pesti, da nihče od njegovih igralcev ne bo izključen. Rdeči karton namreč ne bi pomenil le igralca manj na tekmi, temveč tudi prepoved nastopa na naslednjem obračunu španskega prvenstva, ki ga bodo Madridčani odigrali proti največjemu tekmecu Barceloni.
Finale, o katerem so sanjali
Podobno kot galaktiki so imeli tudi nogometaši Gremia v polfinalu nemalo težav z učinkovitostjo pred nasprotnikovim golom. Mehiško Pachuco so ugnali šele po podaljških, potem ko je edini gol na tekmi dosegel Everton. »O tem finalu naša ekipa sanja že od začetka sezone in od osvojitve pokala Libertadores. To je finale, ki si ga želimo. Vemo, da ima Real v ekipi največje nogometne zvezde, a tekma se začne z enajstimi igralci na obeh straneh. Skušali se bomo enakovredno kosati z njimi. Bomo videli, kdo bo zmagal,« se pred tekmo ne predaja Everton.
Pri moštvu iz Porto Alegreja ima izkušnje z igranjem proti Realu zgolj en nogometaš, in sicer branilec Walter Kannemann. Šestindvajsetletnik se je proti Ronaldu in druščini pomerili pred tremi leti, ko je nastopal še v barvah argentinskega San Lorenza. Tudi takrat v finalu svetovnega klubskega prvenstva, ki pa si ga je nogometaš bolj kot po porazu z 0:2 zapomnil po nečem drugem. »Ko sem igral finale s San Lorenzom, nogometaši Madrida z nami po tekmi niso želeli izmenjati dresov,« je zanimivo prigodo razkril Walter Kannemann.
