Aprilski nesporazumi med Kranjskogorčani, ki so želeli očistiti zaprto pot v Malo Pišnico, in javnim zavodom Triglavski narodni park še niso dočakali epiloga. V zavodu trenutno stanje pojasnjujejo takole: »Postopek še poteka. Vsi udeleženci, ki so prejeli obvestilo za razjasnitev o dogodku, so se temu tudi pisno odzvali. Javni zavod Triglavski narodni park še zbira natančne okoliščine dogodka, globe še niso bile izdane.«

Ob obvestilu o globi tudi možnost izrekanja o dogodku

Kot smo poročali, je župan Kranjske Gore Janez Hrovat sredi aprila na družbenem omrežju občane in druge prostovoljce povabil k čistilni akciji v Mali Pišnici. Pot do nje je zaprta že od leta 1994, saj je tako odredil javni zavod Triglavski narodni park. Na table, ki preprečujejo vstop na pot, so v parku zapisali še opozorilo, da je hoja po poti smrtno nevarna. Prostovoljci so se lotili dela, a so jih med čiščenjem poti zmotili nadzorniki Triglavskega narodnega parka, saj območje sodi v varovano območje parka. Opozarjanje nadzornikov in nezadovoljstvo prostovoljcev, ki so se dela lotili z dobrim namenom po spremembah, sta se sprevrgla v spor, v katerem naj bi prišlo celo do prerivanja. Vmešala se je tudi policija, ki je opravila identifikacijski postopek pri tistih, ki pri sebi niso imeli osebnega dokumenta oziroma pri katerih nadzornikom ni uspelo ugotoviti identitete.

Mnogi so bili prepričani, da se je s prekinjeno akcijo končal tudi spor, za katerega so se vpleteni zavedali, da za razrešitev potrebuje širši konsenz. Vendar so se zmotili. Julija, tri mesece po dogodku, je 18 udeležencev aprilske akcije po pošti prejelo obvestila o kršitvi 64. člena zakona o Triglavskem narodnem parku, zaradi česar so jim zagrozili z globo v višini od 500 do 3000 evrov. Obenem so prejeli tudi poduk, da se o prekrških lahko izjavijo v petih dneh od prejema obvestila.

Na skupnih sestankih iščejo rešitve

Interesi glede poti v Malo Pišnico, ki je že več kot 20 let zaprta, so različni. Turistični delavci v Kranjski Gori zaradi opozorilnih tabel pogosto slišijo kakšno krepko od nezadovoljnih obiskovalcev, ki bi se želeli tja odpraviti na izlet. V Triglavskem narodnem parku pa se bojijo posledic množičnega obiska poti, ki bi lahko ogrozil razvoj mirnih območij in negativno vplival na zimovališče gamsov. Tudi tamkajšnja znamenitost, najstarejši macesen, ki raste na tem območju, bi zaradi obremenjenosti koreninskega sistema ob povečanem obisku lahko začel pešati.

Ne glede na nerazrešen spor pa se, kot pravijo na občini Kranjska Gora in v zavodu Triglavski narodni park, o razvoju skupnih območij, ki si jih delita občina in park, dogovarjajo na rednih skupnih sestankih v povsem spravljivem tonu. Tako bodo skušali z vsemi deležniki najti ustrezne rešitve tudi za Malo Pišnico.