Časi so se spremenili. Po uspešnem koncu brexitskega dela letošnjega zadnjega vrha Evropske unije v Bruslju so si glavni akterji pošiljali – tvite. Delno zato, ker britanske premierke Therese May, kot velevajo pravila EU za odhajajoče članice, ni bilo zraven, ko so voditelji držav članic razpravljali in se na koncu strinjali s tem, da so v prvi fazi pogajanj o brexitu dosegli zadosten napredek za premik v drugo fazo. »Voditelji EU so soglašali s premikom v drugo fazo brexitskih pogovorov. Čestitke premierki Theresi May,« je tvital predsednik evropskega sveta Donald Tusk. »Hvala, predsednika Juncker in Tusk. Danes je pomemben dan na poti pri zagotavljanju neproblematičnega in urejenega brexita ter za sklenitev globokega in posebnega partnerstva,« je na drugi strani tvitala Theresa May.
Problemov in nejasnosti še veliko
Premik v drugo fazo brexita, ki se ne bo začel pred še nedoločenim datumom v januarju, ko bodo o tej fazi prvič razpravljali, ni ravno brezpogojen. Voditelji EU so britansko vlado namreč pozvali, naj »dodatno pojasni svoje namere«. Radi bi namreč vedeli, kaj pomeni fraza Mayeve o »globokem in posebnem partnerstvu«. Tega ne ve niti sama, saj v Britaniji še vedno poteka ne ravno prikrita bitka ne samo med zagovorniki brexita in njegovimi nasprotniki, ki se še niso vdali v usodo, ampak tudi med zagovorniki različnih brexitov. Zdi se, da trenutno zmaguje tako imenovani mehki postopni brexit, kar pomeni, da bi britanskemu uradnemu izstopu iz EU, predvidenemu za marec 2019, sledili dve leti prehodnega obdobja do resničnega britanskega izstopa iz EU. Torej bi bila Britanija v EU, vsaj neuradno, do leta 2021.
Nemška kanclerka Angela Merkel pravi, da bo treba rešiti še veliko težav, predsednik evropske komisije Juncker pa že opozarja, da bo druga faza brexitskih pogajanj »precej težja«, kot je bila prva, ki še ni povsem razčiščena predvsem zaradi britanskega brexitskega ministra Davida Davisa.
Izjava o nameri?
Davis je po odmevnem dogovoru o prvi fazi brexitskih pogajanj (o statusu državljanov EU v Britaniji in britanskih državljanov v EU, britanski odpravnini in meji na irskem otoku) sprožil veliko kritik in nezadovoljstva v EU, ker je v televizijskem intervjuju trdil, da je šlo pri tem dogovoru samo za »izjavo o nameri«. Po protestih v Bruslju se je v nizu intervjujev popravljal, rekoč, da se bo britanska vlada držala tega, v kar je privolila. To pa je za EU premalo. Glavni brexitski usklajevalec v evropskem parlamentu Guy Verhofstadt je povedal, da mu je Davis to sicer zagotovil tudi v telefonskem pogovoru, a je v evropskem parlamentu vseeno predlagal: »Najboljša pot za zagotovitev spoštovanja dogovorjenega je, da v prihodnjih tednih vse to, k čemur se je zavezala britanska vlada, prenesemo v pravni dokument o britanskem umiku iz EU.« Predlog je bil soglasno sprejet. Pred to piko na i prve faze pogajanj torej ne bo dejanskega premika v drugo.
Grožnje s smrtjo
Britanci še nikoli niso izkusili nič tako spreminjajočega in kaotičnega, kot je brexit, v katerega je številne pred referendumom zavedlo morje polresnic in laži. Brexit je bolj kot kar koli pred njim razvnel britanske strasti.
To morda najbolj tragično dokazuje podatek, da konservativnemu poslancu in nekdanjemu javnemu tožilcu Dominicu Grievu grozijo s smrtjo, potem ko je predlagal dopolnilo k vladnemu predlogu zakona o umiku iz EU, po katerem bodo imeli končno besedo o brexitskem sporazumu poslanci, ne pa vlada, dopolnilo pa je bilo s tesno večino sprejeto.
