Ves dan se je tresla gora optimizma, rodila se je zelo kratka tiskovna konferenca premierke Therese May in predsednika evropske komisije Jean-Clauda Junckerja, na kateri sta povedala, da se Britanija in EU še vedno razhajata pri enem do dveh vprašanjih. Razlike naj bi se zmanjšale, a premalo za dogovor. Vseeno sta oba trdila, da pogajanja niso bila neuspešna. Razlike v stališčih naj bi se zmanjšale. Oba naj bi optimistično pričakovala, da bodo preostala razhajanja zgladili do vrhunskega srečanja EU, ki bo sredi meseca. In to je bilo… to. Ne Mayeva ne Juncker naj ne bi imela časa za številna vprašanja sedme sile.
Trenutek resnice
Trenutek, ki je razkril, zakaj ni bi bilo dogovora, se je zgodil že prej, med kosilom Mayeve in Junckerja, ko ga je britanska premierka za krajši čas zapustila zaradi telefonskega klica šefice največje severnoirske unionistične protestantske (probritanske) stranke DUP Arlene Foster. Ta je malo prej na tiskovni konferenci dejala, da DUP ne more sprejeti ničesar, po čemer bi se Severna Irska po brexitu razlikovala od preostalih delov Britanije. Britanska vlada naj bi EU predlagala, da bi Severna Irska po brexitu ostala tako rekoč del EU, ker bi ostala del skupnega trga EU in carinske unije EU. Zakaj? Zato, ker Irska ne želi, da bi meja med njo in (britansko) Severno Irsko, ki je zdaj tako rekoč nevidna, postala »trda meja« med EU in Britanijo (tradicionalna meja, kakršne ima EU z državami, ki niso članice EU). Irsko stališče naj bi enotno podpirale vse članice EU. Konservativna stranka premierke Therese May, ki je na junijskih predčasnih volitvah (sklicanih v pričakovanju povečanja večine v parlamentu) izgubila večino, je z DUP sklenila dogovor, po katerem sta koalicijski partnerici po vsem drugem razen po imenu. DUP je od Mayeve takrat izsilila celo dodatno milijardo funtov za severnoirsko ekonomijo.
Pogajanja, kakršnih še ni bilo
Premierkin povečan problem je tudi Škotska, ki bi lahko prav tako zahtevala, da po brexitu ostane na skupnem trgu EU in v carinski uniji. Škotska premierka Nicola Sturgeon je že danes dejala, da prav gotovo ni nobenega dobrega praktičnega razloga za to, da to ne bi veljalo tudi za druge dele Britanije. Oglasil se je tudi londonski župan Sadiq Khan, ki pravi, da bi nekaj podobnega zahteval tudi za prestolnico. Brexitska zmešnjava se zdi danes še bolj »zmešana«, kot je bila dan prej.
Brexitska pogajanja, kakršnih še ni bilo nikoli v zgodovini EU, so posledica referenduma o brexitu (23. junij 2016), na katerem je 51,89 odstotka od 72 odstotkov volilnih upravičencev, ki so oddali svoj glas, glasovalo za odhod iz EU. 48,11 odstotka jih je glasovalo, da Britanija ostane v EU. Pogajanja o odhodu so se začela konec marca letos. Do današnjega dne se niso premaknila nikamor, ker je šlo za neke vrste dialog gluhih. Britanija je zahtevala začetek druge faze pogajanj (o bodočih trgovinskih odnosih med Britanijo in EU) še pred dogovorom o treh ključnih vprašanjih prve faze pogajanj: o ločitveni odpravnini, ki jo EU zahteva od Britanije, o statusu dobrih treh milijonov državljanov EU v Britaniji po brexitu in o bodoči edini kopenski meji med Britanijo in EU, kar bo postala meja med (britansko) Severno Irsko in Irsko. Prav ta meja je v zadnjih dneh in tednih postajala najtrši pogajalski oreh. EU ni popuščala in na koncu koncev je bila britanska vlada tista, ki je popustila. In pristala ne samo na 50 milijard evrov ločitvene odpravnine, ampak tudi na ureditev statusa državljanov EU in meje na irskem otoku. Ne da bi se prej primerno posvetovala s severnoirsko stranko DUP, ki bi lahko z odpovedjo podpore konservativni vladi sprožila vladno krizo in nove predčasne volitve. To je zadnje, česar si želi Mayeva, saj njeni konservativci, ki so imeli pred letom dni 15 odstotkov prednosti pred laburisti, zdaj za njimi zaostajajo osem odstotkov.
Blair sprožil kampanjo proti brexitu
Brexit je po najnovejšem dramatičnem pogajalskem dnevu v Bruslju še bolj vprašljiv, kot je bil dan prej. V bitko proti njemu se je zdaj še bolj aktivno kot do zdaj vključil nekdanji laburistični premier Tony Blair, ki pravi, da si Britanci zaradi laži brexitskega tabora in vsega, kar zdaj vedo o njem, zaslužijo ponovitev referenduma. Na vprašanje, ali želi, da bi Britanci preklicali brexit, je odgovoril: »Da, natančno tako!«
