Če je prebivalcem Krške vasi in okolice, kjer se je pred dvema tednoma začela gradnja protipoplavne zaščite, te dni vreme še prizaneslo, danes spet s strahom gledajo v nebo in v reko Krko. Potem ko je ta v zadnjih dveh dneh nekoliko upadla, vremenoslovci za danes in v noči na jutri napovedujejo padavine ter ponovno naraščanje rek zlasti v jugovzhodni Sloveniji.
»Vode se najbolj bojim,« pravi Štefka Jankovič, ki je v zadnjih 30 letih doživela štiri velike povodnji. »Najhuje je bilo leta 2010. Voda je tako hitro naraščala, da si človek sploh ne more predstavljati, če tega ne vidi. V hiši je bilo meter in pol vode, vanjo smo lahko prišli le s čolnom. V zidovih pa je še danes vlaga.« Sosed Franc Ajster meni, da hujšega tokrat ne bo, prav gotovo pa ne v tolikšni meri kot leta 2010 in 2012, ko je voda odnašala celo večtonske bale sena, živino pa je moral za en teden preseliti na drug konec vasi.
»Še dobro, da Krka ni tako ravna kot Sava, sicer bi naša vas nenehno plavala. Najbrž bi pomagalo tudi, če bi Krko pri Čatežu v Savo speljali pod manjšim kotom. Tako pa se zgodi, da jo Sava, ko je visoka, enostavno 'zabije' nazaj,« razmišlja Ajster.
»Zakaj ministrica ni prišla med nas?«
Jožica Jalovec, ki je imela leta 2012 v kuhinji 1,2 metra vode, precej zameri ministrici za okolje in prostor Ireni Majcen, da ni prišla med krajane, ko si je prejšnji teden ogledovala gradnjo protipoplavnih nasipov. »Zakaj ni prišla v vas, se malo pogovorit z nami, kako se počutimo ob vsakem malo močnejšem deževju? Prejšnji teden, ko se je začelo deževje, so delavci pospravili stroje. Teden dni dela stojijo. Zato se sprašujemo, kdaj bo dejansko zgrajena protipoplavna zaščita.«
Protipoplavni zidovi in nasipi, ki sodijo še v sklop gradnje hidroelektrarne Brežice in jih gradi podjetje Infra, naj bi Krško vas in sosednje Velike Malence na drugi strani reke obvarovali pred povodnji. »Ampak bojimo se tudi, kako bo, ko bo tukaj zgrajen visok zid. Ta bo kakšnega pol metra višji od sedanjega opornega zidu, torej krepko čez dva metra,« pojasnjuje Jože Jankovič. Po prvotnih načrtih naj bi bili zidovi še višji, segali naj bi prek oken. »Bili bi dobesedno zazidani. Potem so nam vendarle prisluhnili in predvideli nekolik nižji zid. Toda vprašanje je, kako bodo potem uredili odtekanje podtalnice in meteornih voda, ki se zdaj stekajo neposredno v Krko,« razmišlja Jankovič.
Protipoplavna zaščita do poletja 2018
Na ministrstvu za okolje in prostor ter v podjetju Infra, ki gradi infrastrukturo ob hidroelektrarnah, kamor sodi tudi ureditev protipoplavnih ukrepov, pritrjujejo krajanom, da brez poglobitve Save in Krke pri izlivu v Savo tudi dvometrski zidovi ne bodo kaj dosti zalegli. »Poudarjam, absolutne protipoplavne zaščite ni. Vsi ti ukrepi zgolj blažijo, da ne pride do razlivanja vode. Za boljšo protipoplavno varnost je nujno znižanje struge Save in tudi Krke,« je ob nedavnem obisku dejala ministrica Majcnova. A kot je dodala, je poglobitev obeh rek vezana na gradbeno dovoljenje za hidroelektrarno Mokrice, ki je trenutno v zaključni fazi, in ga pričakuje prihodnje leto.
Dobrih pet milijonov evrov za protipoplavne ukrepe v Krški vasi in Velikih Malencah (za slednje še čakajo na gradbeno dovoljenje) država zagotavlja iz vodnega sklada. Kot pravi direktor Infre Vojko Sotošek, so v Krški vasi začeli graditi drenažni kanal za prestrezanje zalednih voda in podtalnice ter protipoplavni nasip v smeri avtoceste proti Krški vasi pri Krki, kjer se nasip naveže na protipoplavni zid in črpališče. Po njegovih besedah naj bi celovito protipoplavno zaščito, vključno z Velikimi Malencami in poglobitvijo obeh rek, končali do poletja 2018, seveda ob pridobitvi soglasja direkcije za vode.
Načrt torej predvideva tudi ureditev meteornih voda in podtalnice. Toda prebivalci Krške vasi so previdni. »Verjeli bomo šele, ko bo vse skupaj zgrajeno,« dodaja Jalovčeva.
