Da je nadaljevanje izvajanja protipoplavnih ukrepov v porečju Savinje in njenih pritokov nujno, smo iz ust ministrice za okolje in prostor Irene Majcen slišali tudi ob zadnjem obisku vlade v savinjski regiji.
Občina Šentjur že ima pripravljene nadaljnje faze protipoplavnih ukrepov, šentjurski župan Marko Diaci pa je z ministrico podpisal sporazum za fazi C in D, ki zajemata ukrepe na pritokih Voglajne ter gradnjo suhega zadrževalnika voda Črnolica. Slednji je namenjen zadrževanju visokih voda Voglajne in njenih pritokov v konicah visokovodnega vala, ki poplavno ogroža Šentjur, še zlasti njegovo poslovno cono in naselja, zgradili pa bi ga skupaj z navezovalno cesto Dramlje–Šentjur.
Ocenjena vrednost za ti dve fazi znaša slabe štiri milijone evrov, s podpisom sporazuma pa sta se lokalna skupnost in ministrstvo sporazumela o delitvi stroškov, zagotavljanju potrebne dokumentacije, pridobivanju zemljišč, gradnji in drugih postopkih.
Ukrepe izvajajo postopoma
Kot je dejala ministrica, absolutne varnosti sicer ni mogoče zagotoviti in jo bo tudi vedno težje. »A so rešitve mogoče, sploh kadar je pripravljenost za to na obeh straneh, torej tako na lokalni kot državni,« je dejala. V Šentjurju so doslej za poplavno varnost ogromno naredili sami in niso čakali samo na državo.
Nekaj ukrepov so izvedli ob urejanju industrijske cone Šentjur jug, ki jih je sofinanciralo tudi takratno ministrstvo za kmetijsko in okolje. Nekaj del so opravili še ob sami strugi Voglajne in obnovili most, ob Kozarici oziroma pritoku v Voglajno so med obrtno in stanovanjsko cono ter šolo in vrtcem v Hruševcu zgradili protipoplavne zidove in nasipe. Za boljšo pretočnost Kozarice so uredili tudi njeno korito in zgradili nadomestni most.
Občina državi veliko plačuje za služnosti
Veliko so za večjo poplavno varnost doslej naredili tudi v Laškem, kjer so se bali, da bodo ukrepi, ki so jih doslej izvedli na območju Celja, še poslabšali razmere v Laškem, kamor Savinja ob močnejšem deževju še hitreje priteče po svoji strugi. A se ta bojazen ob zadnjem deževju, ko se je vodostaj Savinje ustavil pri 4,87 metra, na srečo le ni uresničila.
»Ne zdi se mi prav, da mora lokalna skupnost državi plačevati na tisoče evrov samo za služnosti, ki jih potrebujemo, da lahko na obrežju Savinje nameščamo zaporne lopute, ki jih seveda prav tako plačamo sami. A ravno na račun teh loput je ob zadnjem visokem vodostaju Rimska cesta, kjer so bili v preteklosti stanovanjski bloki vedno poplavljeni, zdaj ostala popolnoma suha,« opozarja Aljaž Krpič iz občine Laško.
Država je financirala prestavitev struge Savinje v Marija Gradcu za dobrih 60 metrov proti zahodu, kar se je že izkazalo za učinkovit ukrep. Kot pravijo v Direkciji za vode, prav zdaj pripravljajo dokumentacijo in poplavno študijo za nadaljnje protipoplavne ukrepe, ki bodo prihodnje leto izvedeni vse do Udmata. V občini Laško je ob zadnjem visokem vodostaju, ko so bili kratek čas odrezani od preostalega dela države zaradi poplavljenih cest in podvozov, nastalo za okoli pol milijona evrov škode.
