Kritika večmedijske glasbene predstave Planet Globokar: Blagor otrokom!
Na prvi pogled se zdi skoraj neverjetno, da bi bilo mogoče glasbo izstopajočega in poudarjenega modernista, kot je Vinko Globokar, pretopiti v predstavo za otroke. Toda večmedijska glasbena predstava Planet Globokar, ki so jo pripravili člani ansambla Studio Dan pod režijskim vodstvom Manfreda Weissensteinerja, je paradoksalno pokazala, da je stvar ravno obrnjena: ni si bilo mogoče predstavljati zvočnosti in njegove kontekstualizacije, ki bi lahko bolj neposredno in brez ideoloških ali estetskih omejitev otrokom, še nepopisanim listom, razpirala široki svet zvočnosti in njihovega oblikovanja. Pokazalo se je, da je Globokarjeva znana drža, da govori/komponira o zelo resnih stvareh sila zabavno, ne da bi pri tem izgubil kritično ost, za otroke najbrž prvenstveno zabavna in nato potem v podtonu tudi poučna.
Na prvi pogled se zdi skoraj neverjetno, da bi bilo mogoče glasbo modernista, kot je Vinko Globokar (na fotografiji), pretopiti v predstavo za otroke. Toda večmedijska glasbena predstava Planet Globokar je pokazala, da je stvar ravno obrnjena. (Foto: Luka Cjuha)
Planet Globokar ni predstava, ki bi prinašala kako linearno naracijo, temveč gre bolj za predstavitev sveta, ki teče vzporedno z našim vsakdanjim, le da so v njem b...