Pridobitev uporabnega dovoljenja za ambulantno stavbo Splošne bolnišnice Jesenice po 38 letih in mnogih neuspešnih poskusih je največji dosežek sedanjega vodstva, je prepričan direktor bolnišnice Janez Poklukar. Zdaj tudi formalno bolniki, letos jih je že okoli 80.000, vstopajo v varne prostore.
Zdaj so vsi papirji urejeni
Očitane pomanjkljivosti iz zadnjega neuspelega poskusa pridobivanja dovoljenja je vodstvo bolnišnice skupaj s tehnično-vzdrževalno službo bolnišnice in zunanjimi izvajalci začelo odpravljati leta 2014. Vse skupaj, pridobivanje dokumentov, dokazov, soglasij in podobnih dokazil ter izvedena dela, jih je stalo 145.000 evrov. Kot pravi pomočnik direktorja za finančno-računovodsko področje Branko Matjašec, je bila polovica tega denarja namenjena papirologiji. Tehnično-vzdrževalna služba bolnišnice je zgolj v odpravo pomanjkljivosti namenila 1200 delovnih ur. Aprila so na jeseniško upravno enoto spet vložili zahtevo za ponovni tehnični pregled in uporabno dovoljenje prejeli zadnji dan novembra – 38 let po tem, ko je ta del bolnišnice začel delovati.
Jeseniška splošna bolnišnica ima sicer po besedah Poklukarja 18.000 kvadratnih metrov uporabnih površin, ta stavba, ki se drži bolnišničnih oddelkov in zadnji dve leti tudi novega urgentnega centra, pa predstavlja zgolj četrtino bolnišnice. »Zdaj v bolnišnici ni več prostora, ki ne bi imel dovoljenja,« zagotavlja njen direktor.
Pomanjkljivosti niso bile nevarne
Vodstvo bolnišnice se je podviga, katerega bremena je podedovalo, po direktorjevih besedah lotilo iz dveh razlogov: zaradi odgovornosti do bolnikov in zaradi spoštovanja predpisov. A kako to, da je vendarle del bolnišnice lahko kar slaba štiri desetletja deloval brez uporabnega dovoljenja, nihče pa za to ni odgovarjal ali na to opozoril?
Kot pojasnjuje Poklukar, so zgradbo začeli graditi leta 1974 in so jo po »predolgi gradnji«, kot lahko preberemo na spletni strani bolnišnice, dokončali leta 1979. »Takrat je bil po podatkih iz listin opravljen tehnični pregled, vendar je bilo ugotovljenih čez 70 pomanjkljivosti, ki jih niso mogli odpraviti. Postopek je bil neuspešno zaključen.«
Leta 1980 je ambulantna stavba kljub vsemu začela delovati. Na vprašanje, kdo je sprejel takšno odločitev in kakšni so bili razlogi, da so paciente začeli obravnavati v tehnično neustrezni stavbi s pomanjkljivostmi, v njej pa je vsak dan delalo tudi precej zaposlenih, Poklukar odgovarja: »Star sem 38 let, tega ne vem.« Tudi Matjašec jasnega odgovora na vprašanje, kdo je odredil začetek obratovanja, ni dal, je pa s prstom pokazal na državo. »Hiša je last države, država jo je dala v upravljanje brez dovoljenja.«
»Na težavo v zvezi z uporabnim dovoljenjem je bolnišnica ponovno opozorila ob gradnji 4. nadstropja glavne stavbe, kjer deluje pediatrični oddelek. A zakonodaja se je zaostrila in tehnične zahteve so bile strožje. Tehnični pregled je pokazal 50 pomanjkljivosti,« opisuje Poklukar. »Nikakor pa pomanjkljivosti niso vplivale na zdravljenje bolnikov ali na delo zaposlenih. Večinoma so bile administrativne narave,« zatrjuje in navaja pomanjkljive meritve mikroklime, meritve napetosti elektroinštalacij, namestitev laboratorijske mize in dodatnih luči, tesnjenje vrat v ambulante prostore, zamenjavo kanalizacijskih pokrovov…
»Pred dvema letoma smo namestili še zunanje požarno stopnišče, kar je bila prej ena od pomanjkljivosti. To ne pomeni, da bi bili ljudje, če bi prišlo do požara, v nevarnosti, saj smo imeli že notranjega, le še za večjo varnost smo poskrbeli,« pravi direktor bolnišnice.
