Francoski predsednik Emmanuel Macron je deset mesecev po izjavi, da je bila francoska kolonizacija zločin (s čimer si je skoraj zapravil zmago na spomladanskih predsedniških volitvah), obiskal Alžirijo. Vsekakor so med alžirsko vojno 1954–1962 Francozi tudi z mučenjem in pobijanjem poskušali zatreti upor, ki je izbruhnil kot odgovor na francoski pokol več tisoč prebivalcev mest Setif in Guelma po sprva mirnih protestih proti francoskemu kolonializmu in diskriminaciji.
Alžirci so bili februarja nad to Macronovo izjavo navdušeni in zdaj so ga lepo pozdravili. Celo uro se je francoski predsednik rokoval in pogovarjal z njimi na ulicah Alžira. V prepiru s 26-letnim Alžircem, ki je od njega kot francoskega predsednika zahteval, naj prevzame odgovornost za francosko kolonialno preteklost, pa je vzkliknil: »Ampak vi niste poznali kolonizacije! Kaj imate vi s tem? Vaša generacija bi se morala obrniti proti prihodnosti, alžirska mladina ne more ves čas gledati v preteklost!«
Ujeti v revščino
Za Alžirijo, ki ima zlasti nafto in zemeljski plin, je pravzaprav pomembno samo to, kaj bo naredila sama s seboj. Več kot 50 let po samostojnosti Alžirci živijo slabo, mladi, ki predstavljajo večino prebivalcev, so brez dela, država ni demokratična, vladata ji uradni predsednik, 80-letni Abdelaziz Buteflika, ki je že več let hudo bolan, in prek vpliva nanj njegov 59-letni brat Said.
Alžirija zdaj sicer potrebuje gospodarsko pomoč Francije, saj ima ob eksploziji prebivalstva težave zaradi nizkih cen nafte in zemeljskega plina. Že čez 25 let bo Alžircev več kot Francozov, še v času alžirske vojne jih je bilo petkrat manj. Od vseh tujih držav Francija največ zaposluje v Alžiriji. Za Macrona je Alžirija pomembna tudi zaradi razmer v Libiji in boja proti terorizmu v vsem severnem delu Afrike. Podobno kot ob nedavni turneji v podsaharski Afriki je tudi v Alžiriji 39-letni Macron igral na karto svoje mladosti in se v neposrednem pogovoru poskušal približati mladim. Na tak način si hoče pridobiti Afriko. Vedno tudi poudarja pomen investicij v šolstvo in stikov med diasporo v Franciji z matico. A je v zadregi, ker so priseljenci iz Afrike oziroma njihovi potomci redko na pomembnih položajih v Franciji. Sicer ima več kot tri milijone francoskih državljanov prednike, ki so prišli iz Alžirije (med drugim je milijon pieds noirs, nekdanjih evropskih priseljencev v Alžiriji, leta 1962 zbežalo v Francijo).
Ohranjanje tesnih vezi s frankofonsko Afriko
Mlade je tudi v Alžiriji, kjer večinoma životarijo, prepričeval, da imajo tudi doma prihodnost. Obljubljal jim je sicer poenostavitev postopka za pridobitev vizumov, dejansko pa jih je odvračal od poti v Evropo. Med nezakonitimi migranti je veliko mladih Alžircev, ki se pogosto učijo sirskega naglasa, da bi se lahko izdajali za sirske begunce.
Čeprav Francija zaradi krepitve Kitajske, Indije in Turčije izgublja vpliv v Afriki, pa je prav zaradi svojega vpliva v Afriki, ki je še vedno velik, pomembna sila. Vsekakor še vedno obstaja tesna zveza s francosko govorečo Afriko. Tudi v Alžiriji je učni jezik v šolah na vseh ravneh francoščina. In Francija včasih vojaško posreduje v teh svojih nekdanjih kolonijah, na primer leta 2013 v Maliju proti islamističnim teroristom, ki so ogrožali milijonski Bamako.
