Boris Dežulović: Muzej slovensko-dalmatinskega prijateljstva

Zadnjič sem se vozil po stari, luknjasti cesti čez otok Hvar, od njegovega vzhodnega konca – iz Sućuraja, majhnega, ne preveč lepega mesta s trajektnim pristaniščem in propadlo tovarno sardin, na nasprotni strani sveta od razvpitih beach barov in klubov z zahodnih hvarskih obal – po pokrajinah, ki jih ni v turističnih brošurah in razglednicah Lonely Planeta. Na sredi te poti, na sredi otoka – kot v geometrijskem središču vsega znanega sveta, enako oddaljenem od vsake njegove točke – leži Gdinj, nekoč resno majhno mestece, na katerega danes spominja samo ogromno poslopje narodne čitalnice iz leta 1906.