Migracijski pritiski in teroristični napadi so osvetlili razpoke v schengenski arhitekturi, ki terjajo ukrepanje, saj vodijo v negotovost in tudi nezaupanje med članicami, so viri pri EU opisali stanje pred zasedanjem.
Po zasedanju pa je estonski notranji minister Anvelt izpostavil, da je bila razprava čustvena ter da je načrtovana reforma schengna tesno povezana z reformo evropskega azilnega sistema. Obnovitev zaupanja je ključna, je poudaril.
Evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos pa je ponovil, da je schengen ključen dosežek, ki ga je treba zavarovati, ter da se začasni nadzor na notranjih mejah ne sme nadaljevati in da se je zelo kmalu treba vrniti k normalnemu delovanju schengna.
Različni sistemi na različnih mejah
Državni sekretar na notranjem ministrstvu Andrej Špenga je v razpravi o schengnu opozoril na tri vidike. Prvi je, da ob vsem ukrepanju še vedno ni odgovora na osnovno vprašanje, katere meje dejansko krepimo - zunanje schengenske ali zunanje meje EU.
»Mnenje Slovenije je vedno bilo, da morajo biti najbolj varovane zunanje meje EU. Tako pa smo v situaciji, ko se različni sistemi izvajajo na različnih mejah, kar povzroča dodatno breme nekaterim državam, tudi Sloveniji,« je opozoril.
Drugi element je, da luknje v sistemih držav rešujemo z novimi in novimi ukrepi ter zaostritvami, medtem ko schengenske evalvacije kažejo, da nekatere, tudi velike članice, zelo različno in selektivno izvajajo obstoječo zakonodajo, kar povzroča tudi varnostna tveganja.
Kot tretje pa je Špenga izpostavil, da dokler bodo države selektivno izvajale pravila, zlorabljale pravne instrumente za notranjepolitične razloge in ne bodo med seboj učinkovito izmenjavale informacij, še dolgo ne bomo dosegli zaupanja, ki pa je nujno, če želimo doseči skupne cilje.
Začetek konca schengna?
Schengen je prostor brez sistematičnega preverjanja potnih listin, ki ga je mogoče začasno ponovno uvesti le v določenih izjemnih primerih, a šest držav vseeno že dlje časa uveljavlja in tudi v prihodnje napoveduje nadzor na notranjih mejah, pri čemer se sklicuje na varnostne razloge.
Evropska komisija je zato predlagala reformo, ki podaljšuje možnost nadzora zaradi predvidljive resne grožnje javnemu redu ali varnosti z največ šest mesecev na največ tri leta. Namen je zagotoviti evropsko in preprečiti razdiralno enostransko nacionalno ukrepanje.
Komisija sicer obljublja strožjo zaščito pred zlorabami in zagotavlja, da bo nadzor le skrajni ukrep, a kljub temu reforma sproža kritike, da dejansko omogoča podaljševanje nadzora v nedogled in tako pomeni začetek konec schengna.
