Starši otrok, ki obiskujejo vrtec Tončke Čečeve na Hudinji, si lahko oddahnejo, saj je Mestna občina Celje že poleti sanirala tla vrtčevskega igrišča in onesnaženo zemljino, v kateri so našli povišane vrednosti nekaterih kovin, v prvi vrsti kadmija in cinka ter mejne vrednosti svinca, arzena in bakra, zamenjala z neoporečno.
Sanacijo so končali do septembra, ko je starše znova razburila informacija, da so tudi v na novo navoženi zemljini, ki so jo pripeljali iz Šmartnega v Rožni dolini, baje odkrili povišane vrednosti arzena. Mejna vrednost za arzen v tleh namreč znaša 20 miligramov na kilogram suhe snovi, v zemljini pa ga je v enem od vzorcev menda bilo 20,6 miligrama na kilogram.
Nevarnosti ni več
»Šlo je za manjši vzorec, odvzet na sami lokaciji, a ta zemljina do vrtca nikoli ni prišla, saj je bila analiza opravljena, preden so tovornjaki začeli dovažati zemljo na igrišče vrtca,« zagotavlja predstojnica centra za pedologijo in varstvo okolja na Biotehniški fakulteti v Ljubljani Helena Grčman. Pojasnila je, da so bili zato še bolj pozorni in so kontrolirali zemljino, preden so jo naložili na kamione in odpeljali iz Šmartnega, in ponovno, ko je bila pripeljana na Hudinjo. Prav tako so pred vgradnjo ponovno preverili še drug material, kot so drenažni pesek, geotekstil in travni tepih.
Ponovno so kontrolni monitoring za vse nevarne snovi opravili septembra, po daljšem deževju, ko so odvzeli šest posamičnih in dva združena vzorca na dveh različnih globinah in jih analizirali. »Rezultati so pokazali, da so tla povsem v skladu z uredbo o mejnih vrednostih, vsebnost vseh snovi v zgornjem sloju pa je bila pod mejnimi vrednostmi,« poudarja Grčmanova. Zemljina na igrišču celjskega vrtca na Hudinji tako ni več onesnažena in je za igro povsem varna.
Razočarani zaradi neodzivnosti
Grčmanova je priznala, da je bila sanacija trd oreh in je pokazala na težave, ki jih bo v prihodnje treba rešiti tudi na ravni države. »Nujno bo treba posodobiti in uskladiti zakonodajo na področju tal in zagotoviti ustrezna odlagališča za nevarne odpadke, kar je naloga ministrstva za okolje in prostor. Prav tako bo treba na državni ravni urediti sistem pametnega gospodarjenja z zemljinami, ki nastajajo ob gradbenih delih, ter zasnovati novo uredbo o standardih kakovosti tal,« opozarja Grčmanova.
Da je Celjska kotlina potrebna celovite okoljske sanacije, ki ji brez državne in evropske pomoči ne bodo kos, pa že več let državo opozarjajo tudi na celjski občini. »Z odzivom države ne moremo biti zadovoljni, saj se zadeve ne premaknejo, čeprav so naše strokovne službe ves čas v stiku z ministrstvom za okolje in prostor. Kar je po našem mnenju neodgovorno in nedopustno. Delovna skupina, ki jo je imenovalo ministrstvo, je v letih 2013 in 2014 pripravila osnutek predpisa za sanacijo Celjske kotline, ki pa ni bil sprejet z razlago, da zanj ni ustrezne pravne podlage,« pravi Mojca Grušovnik iz službe za stike z javnostjo na celjski občini. In doda, da je ministrica Irena Majcen leta 2015 imenovala novo delovno skupino, ki je pripravila nov predpis o stanju tal. Ministrstvo je ta predpis julija lani posredovalo v javno obravnavo. Ko je bila javna obravnava končana, bi ministrstvo moralo nadaljevati postopke sprejema na vladi, a se to ni zgodilo.
