Decembrski sejem ilustracije je namenjen spodbujanju domače ilustracije, tudi tako, da v prazničnem času obdarovanja spodbuja k nakupu del domačih avtorjev. Tina Popovič z Vodnikove domačije pravi, da ne skrbijo le za to, da avtorji s prodajo kaj malega zaslužijo, temveč da se s sejmom vzpostavlja odnos do lepega in kakovostnega, kar slovenska ilustracija zagotovo je.
Legende slovenske ilustracije
Na sejmu se večinoma prodajajo odtisi originalnih del, ki so zato cenovno dostopnejši, kljub temu pa je nekatere ilustratorke, predvsem starejše, precej težko prepričati o prodaji. Letos na sejmu vendarle prvič razstavljajo tri legendarne slovenske ilustratorke: Marlenka Stupica, Ančka Gošnik Godec in Marjanca Jemec Božič. Kot pravi urednica na Mladinski knjigi Irena Matko Lukan, gre za tri avtorice, ki ustvarjajo 60 let in več in ki so originale ilustracij hranile še same. Del, ki so izšla v knjigah, niso nikoli prodajale, če pa že, so natančno vedele, kje visi katera od slik. Šele od leta 2000 se skenirane različice ilustracij tudi arhivirajo, zato so danes ponatisi knjig precej lažji kot nekoč, spremenil se je tudi odnos do originalov in odtisov.
Za to, da je na sejmu letos navzoča Marlenka Stupica, je zaslužna tudi njena vnukinja, prav tako uspešna ilustratorka Hana Stupica, ki letos razstavlja že tretjič: »Udeležba na sejmu mi veliko pomeni, saj si želim, da bi bila moja ilustracija bližje ljudem. Številni me sprašujejo, ali prodajam originale, a jih žal ne, saj bi bili predragi. Skeni in odtisi, ki so v bistvu grafike, so že tako dobri, da še jaz kdaj zamenjam original in odtis.«
»Zelo pomembno se mi je zdelo, da na sejmu sodeluje tudi moja babica, ki je sicer bolj zaprte narave. Sprva je rekla, da ima preveč dela, da bi sodelovala, a sem jo prepričala tako, da sem ji povedala, da bodo na sejmu tudi Ančka (Gošnik Godec), Marjanca (Jemec Božič) in Jelka Reichman. Takrat je rekla, da potem pa ona ne sme manjkati. Imeli sva večurno podpisovanje odtisov, a se mi zdi, da sva jih glede na zanimanje morda naredili premalo,« razmišlja Hana Stupica, najmlajša prejemnica nagrade Hinka Smrekarja za najboljšo ilustracijo leta 2014.
Spoznavanje na avtorskih sobotah
»Ilustratorji smo kar zaposleni, saj je treba eni sami ilustraciji posvetiti precej časa. Prav zato je stik z občinstvom toliko bolj pomemben,« meni ilustratorka Tanja Komadina, zato bodo sodelujoči vsako soboto prisotni na sejmu. Ne samo zato, da se spoznajo z občinstvom, temveč tudi med sabo.
Med sodelujočimi so se tako spletajo tudi poznanstva in prijateljstva, po besedah Komadinove se vedno več pogovarjajo, tudi o tem, kakšne naj bodo cene, koliko odtisov naj naredijo, ali naj prodajajo originale, precej ugibanja pa je tudi glede velikosti ilustracij in motivov. »Vsako leto je loterija, nikoli ne vem, kaj bodo kupili. Včasih si mislim, pa kdo bo kupil depresivnega črička, če lahko kupi zasneženo mucko, a se vedno najde kdo, ki ravno tega ne mara. In kupi črička,« razmišlja Ana Zavadlav, ki se posveča predvsem knjižni ilustraciji, pomagala pa je pri izbiri motivov in tiskanju del Marjance Jemec Božič in Ančke Gošnik Godec.
Priložnosti za nakup je malo
Pri nas sicer ni veliko priložnosti za nakup ilustracij, vsaj ne za tiste, ki avtorjev ne poznajo osebno. Med razstavljalci so letos tudi nekatere novinke, na primer Kaja Avberšek, ki je tudi stripovska ustvarjalka, Maša P. Žmitek, ki želi opozoriti na znanstveno ilustracijo, in Anka Kočevar, ki na sejmu ponuja svoje ilustracije, ki jih je naredila za revijo Ciciban.
