Skrajno desna nemška stranka Alternativa za Nemčijo (AfD), ki je tretja parlamentarna stranka v bundestagu, je na kongresu konec tedna s težavo izvolila novo vodstvo, a naredila še en veliki korak v še bolj desno smer. V soboto, ko so se volitve zavlekle pozno v noč, je bilo jasno, da se delegati in vodstvo stranke ne morejo povsem poenotiti, kdo naj bi stranko vodil, koliko vodij naj bi bilo in katero smer naj stranka ubere. Odločitev za enega izmed dveh tudi doslej predsedujočega stranki, Jörga Meuthna, ni bila problematična. Bil je izvoljen z 72 odstotki podpore že v prvem krogu glasovanja. Zapletlo pa se je pri volitvah drugega predsednika, saj se približno 600 delegatov AfD, zbranih na kongresu v Hannovru, nikakor ni moglo poenotiti. Za položaj sta se potegovala vodja berlinske AfD Georg Pazderski in vodja AfD v nemški zvezni deželi Schleswig-Holstein Doris von Sayn-Wittgenstein. Tako v prvem kot drugem krogu glasovanja nobeden ni dobil potrebne večine. Ker je grozilo, da bo kongres propadel, sta Georg Pazderski in Doris von Sayn-Wittgenstein umaknila kandidaturi, z rezervne klopi pa so vpoklicali enega najvidnejših članov AfD, 76-letnega Alexandra Gaulanda, vodjo poslanske skupine AfD in strankinega kandidata za kanclerja na septembrskih zveznih volitvah.
Vodstvo AfD in delegati so očitno ugotovili, da si novih notranjih razkolov stranka zdaj ne more privoščiti, ker so predčasne volitve, če pogovori med SPD in CDU o koaliciji, propadejo, zelo realna opcija.
Poznavalci pravijo, da je z umikom prvih dveh kandidatov za predsednika stranke številka dve in umikom nekaterih znanih obrazov te stranke, kot je Frauke Petry, iz vodstvenih struktur, AfD krenil še bolj desno, čeprav v resnici nekakšnih resnih premikov proti sredini politične palete stranka ni kazala niti prej. Bolj je šlo za nianse – ali naj bodo bliže francoski Nacionalni fronti, britanskemu Ukipu, ali madžarskemu Jobiku. Da jo mnogi Nemci zaradi zagovarjanja nacizma, rasizma, antisemitske in protiimigrantske politike vidijo kot rakav izrastek na telesu demokracije, kažejo protesti med kongresom, v katerih je bilo ranjenih tudi nekaj policistov in nasprotnikov AfD
