Več kot dve uri trajajočo operacijo sta maja letos opravila prim. dr. Vladimir Pfeifer, eden najboljših očesnih kirurgov v Evropi, in oftalmologinja Alja Črnej, ki se je štiri leta po specializaciji izobraževala v Angliji in Ameriki in je znanje o bostonski keratoprotezi prenesla s šolanja na Harvardu. Po nekaj mesecih spremljanja rezultatov posega pri bolniku ugotavljajo, da je bil poseg vstavitve umetne roženice uspešen.
»Lepa sprememba,« je zadovoljstvo ob tem, da spet vidi, komentiral bolnik Ivan Kraner iz Zgornje Ščavnice. Pred več kot 20 leti je utrpel poškodbo z apnom in pri tem popolnoma izgubil vid na obeh očesih. V mariborski bolnišnici mu niso mogli pomagati, neuspešno je bilo tudi zdravljenje v Avstriji. V Nemčiji so mu na desnem očesu presadili roženico, ki mu je služila devet let. Pred tremi leti so mu roženico na tem očesu presadili še drugič, a se je tudi ta zaradi zavrnitvene reakcije žal začela motniti. Zadnjih 15 let je imel okoli 4 odstotke vida na desno oko. Z levim očesom, ki nikoli ni bilo operirano, je od poškodbe dalje zaznaval le svetlobo in temo.
Zadnja leta ga spremljajo na Očesni kliniki UKC Ljubljana, kjer so mu po povratku zdravnice Alje Črnej iz ZDA predlagali vstavitev umetne roženice na levem očesu. »Nimam kaj izgubiti,« si je rekel Ivan Kraner in pristal na poseg.
Pred operacijo je opravil več testiranj na levem očesu. Najpomembnejša je bila ultrazvočna preiskava, s katero je dr. Katrina Andrejčič Novak natančno izmerila levo oko in opisala zdrav vidni živec. Na podlagi njenih meritev je zdravnica Alja Črnej naročila izdelavo umetne roženice – bostonske keratoproteze – posebej za tega pacienta v harvardski bolnišnici, kjer umetne roženice izdelujejo. Dr. Claes Dohlman, ki je bostonsko keratoprotezo izumil pred več kot 20 leti, je prvemu slovenskemu pacientu umetno roženico podaril.
Med operacijo je dr. Pfeifer odstranil poškodovano roženico in pripravil podarjeno roženico, v katero je dr. Črnejeva vstavila keratoprotezo, jo fiksirala, dr. Pfeifer pa jo je presadil na prejemnika. V operacijskem timu so sodelovali tudi diplomirani medicinski sestri instrumentarki Erika Jakulin in Martina Marn ter anesteziološki tim dr. Iztok Potočnik in diplomirana medicinska sestra Amina Dolenc.
Bolnik na operirano oko zdaj odlično vidi na bližino brez očal, na daljavo pa – z 2,50 dioptrije – stoodstotno. Časopis bere tekoče brez očal, mobilni telefon uporablja brez težav. Mora pa sedaj vsakodnevno jemati zdravila proti zavrnitvi tujka in proti vnetju, je pojasnil Ivan Kraner. Tudi na očesu z umetno roženico se mu vid občasno poslabša, a so te težave pričakovali. »Da bi le ostalo tako, kot je sedaj. Boriti se je treba iz dneva v dan. Srečen sem, če se zjutraj zbudim in še vedno vidim,« je povedal.
Nadvse zadovoljna sta tudi kirurga, ki sta povedala, da operacija, s katero lahko nekomu povrneš vid, prinese ogromno osebne radosti. »Tisti, ki nam dar vida nikoli ni bil odvzet, si niti ne moremo predstavljati, kaj doživljajo ljudje, ko po dolgih letih slepote ponovno zagledajo obraze bližnjih in barve narave,« sta povedala. Za paciente s poškodovano roženico in slabo prognozo za presaditev lahko bostonska keratoproteza pomeni novo okno v svet in v novo življenje.
