Raziskava, ki so jo po naročilu javne agencije za varnost prometa in ljubljanske mestne občine naredili na fakulteti za varnostne vede v Mariboru, je pokazala, da večina voznikov ne spoštuje pravic invalidov. Več kot sto opazovalcev je na osemnajstih lokacijah v Ljubljani tri dni po štiri ure spremljalo, kdo parkira na prostorih za invalide. Ugotovili so, da 63 odstotkov avtomobilov, ki so jih vozniki parkirali na prostore, rezervirane za invalide, ni imelo ustrezne kartice oziroma dovoljenja. Od tega jih je 29 odstotkov na parkirnem prostoru za invalide avto pustilo, čeprav je bil na parkirišču nezaseden vsaj še en prostor, 8,5 odstotka pa je ta prekršek naredilo kljub še več kot trem nezasedenim prostorom.
Ljubljansko redarstvo za povišanje globe na 300 evrov
Zaradi skrb zbujajočih rezultatov raziskave v dneh po tretjem decembru, svetovnem dnevu invalidov, agencija za varnost prometa slovenske občine poziva, naj redarstva poostreno nadzorujejo tovrstne kršitve. Akcija, ki bo potekala med četrtim in 18. decembrom, je usmerjena predvsem na mestne občine, kjer je največ parkirišč. Vse mestne občine so se na poziv pozitivno odzvale. »Ko se vsi pogovarjamo o istem problemu, se stvari izboljšujejo. Ko govorimo o 14-dnevnem maratonu merjenja hitrosti, v tem času nimamo prometne nesreče s smrtnim izidom zaradi hitrosti,« je dejal direktor agencije za varnost prometa Igor Velov. Želi si, da bi imela podoben učinek tudi akcija, prek katere bodo voznikom skušali dopovedati, da so parkirni prostori za invalide resnično rezervirani le za invalide. Projekt podpira tudi več invalidskih organizacij.
»Z raziskavo smo ugotovili, kako se ljudje obnašajo pri najosnovnejših, etično nespornih pravilih. Če ugotovimo, da še tega ne spoštujejo, potem imamo resen problem tudi pri obnašanju pri rdeči luči, omejitvah hitrosti, vožnji s telefonom v roki, uporabi alkohola v prometu,« je dejal direktor agencije za varnost prometa Igor Velov. Agencija ima zdaj podatke, na podlagi katerih bodo raziskovali, zakaj ljudje tako ravnajo.
Na ljubljanskem mestnem redarstvu pojasnjujejo, da so v lanskem letu ugotovili 684 tovrstnih prekrškov, letos pa do 29. novembra 707. »Ljudje se premalokrat zavedajo različnosti, potreb in tudi omejitev drugih ljudi, zato tudi prihaja do omenjenih kršitev,« pravijo in dodajajo, da zagrožena globa za nedovoljeno parkiranje na prostoru za invalide (80 evrov) ne doseže svojega namena. Zato bodo državi predlagali zvišanje globe na 300 evrov.
Kršitelji iz vseh družbenih slojev
Vodja omenjene raziskave, sociolog dr. Aleš Bučar Ručman, ob tem opozarja, da je študija razkrila popoln egoizem večine voznikov. »To raziskavo razumem kot indikator spoštovanja norm, ki niso le formalne, ampak tudi družbene, vezane na moralo, na vrednote. Jemljem jih tudi kot indikator solidarnosti v družbi,« je dejal. Pojasnil je, da so raziskave v tujini pokazale, da je nemoralno vedenje (v tem primeru egoizem) povezano z družbenim slojem. Ko so raziskovali, ali vozniki ustavijo pred prehodom za pešce, so ugotovili, da večinoma ne ustavijo dražji avtomobili. Raziskava Bučarja Ručmana pa tega za Slovenijo ne kaže. Vse avtomobile, ki so parkirali na prostoru za invalide, so fotografirali in jih dali v pregled sodnemu cenilcu. Ugotovili so, da so se vrednosti avtomobilov raztezale od najcenejših do najdražjih, kar kaže na to, da je problem razširjen v vseh družbenih slojih.
Bučar Ručman dodaja, da je mogoče to raziskavo preslikati na odnos do drugih marginaliziranih ljudi. »Ko postavimo ograjo na mejo, da bi ustavila ljudi, ki bežijo pred vojno, je zadaj isto čustvo, ista vrednota kot takrat, ko parkiramo na prostor za invalida. In prav tako, kakor se vozniki znajdejo in zasedejo mesto invalidov, se znajdejo delodajalci, ko delavcem ne plačajo prispevkov, da bi imeli večji dobiček,« je sklenil.
