Na ploščo se je uvrstilo trinajst skladb z razpisa, na katerega se je prijavilo petintrideset avtorjev z osemdesetimi deli, kar je več del kot lani; po mnenju žirije so letos tudi bolj kakovostna. Končna selekcija je usmerjena k inteligentni (IDM) in eksperimentalni klubski elektroniki, značilni za estetska nagnjenja programskega vodje kluba Tineta Vrabiča (Nitz), člana kolektiva Synaptic, uredniška odločitev pa je pripadala tudi Luki Lahu (Levanael, Matter) in Štefanu Cerjaku (Dulash, Niplodok).
Če je lanska bera dala prednost nalomljenim in svetlejšim ritmom, letošnja stremi k linearnim in meditativnim. Na račun razgibanosti pridobiva globino, s plesišča se zliva v ozadje, zato je primerna tudi za domačo rabo. Preči različne žanre, vendar so variacije med njimi subtilne. Uspe ji ohraniti kohezivno zvočno podobo, ki ji lahko očitamo zgolj to, da občasno zveni monotono. Poudarek je na atmosferah in podrobnostih, ki zahtevajo pozornejšega poslušalca.
Čeprav projekt izpostavlja mlajšo generacijo – TizTiza in v Londonu živečega Greylowa –, na zgoščenki najdemo več znanih imen. Maria Marolta, člana zasedb Miladojka Youneed in Rotor, slišimo pod ustaljenim vzdevkom Electrosaurus ter v novem duetu Quasar s Sandrom Šmarčanom (Organon). V kontemplativnem slogu nadaljujeta dvojec Timequake in velenjski Ableton mojster Tonske, MINT zaide v meglice romunskega minimal housa, tempo pa s ploski in lahkotno melodijo izostrita U-N (Utti, Nitz).
Prijetno presenečenje je hardtechno veteran LxS, ki se tokrat predstavlja v soparni in nekoliko nalomljeni različici, AIA vpelje modificiran vokal v razlomljeno ritmiko na sledi drum and bassa, na kalimbi slišimo 1983, novi obraz Jakoba Bekša, vedro, na electro osnovi pa se oglasi zimzeleni E. B. King. Posebno pozornost zasluži Terranigma, sveži projekt Črta Trkmana, ki ga odlikuje živost UK rave in breaks scene, spominjajoč na jungle iz časov The Prodigy.
Založništvo je pogosta praksa pomembnejših klubov v tujini, K4 pa je ni izvajal že od serije zgoščenk K4 Format, ki sta izšli pred desetletjem. Gibanici kot javljanji s terena lahko primerjamo z nedavnimi izdajami kolektiva Stiropor, gotovo pa tvorita svoje poglavje v zbirki plošč, ki ponujajo pregled domače elektronike. Te segajo že v pozna devetdeseta leta in občasno izhajajo na različnih koncih. Spomnimo se objav Aktive Matrix s preloma tisočletja in na najdaljšo preglednico domače dubovske ustvarjalnosti serijo Chilli Space, ki je letos navrgla svojo trinajsto edicijo in s katero pričujoča izdaja žanrsko simpatizira.
