Zima je tu in z njo sneg, brez njega tudi narava ne ve, kaj mora storiti. Vozniki pa se morajo znajti po svoje. Pametni in razumni so že zdavnaj svoje avtomobile obuli v zimske pnevmatike, zato jih snežne razmere na cesti malce težje »presenetijo« kot tiste, ki varčujejo in poskušajo zimo prelisičiti z uporabo letnih pnevmatik. In imajo v prtljažniku še komplet snežnih verig, kot dovoljuje zakon. A tisti, ki se vozijo v najbolj ekstremih zimskih razmerah, dobro vedo, kako dragocene so snežne verige v določenih trenutkih.
Pravila uporabe snežnih verig so pravzaprav enostavna in znana. »Za dvosledna motorna vozila, ki ne presegajo največje dovoljene mase 3500 kilogramov in niso avtobusi, so obvezna zimska oprema zimske pnevmatike na vseh štirih kolesih ali pa letne pnevmatike na vseh štirih kolesih ter v priboru ustrezno velike snežne verige ali verigam enakovredni pripomočki za pogonska kolesa. Vozila z letnimi pnevmatikami morajo imeti v zimskih razmerah na pogonskih kolesih ustrezne in pravilno nameščene snežne verige ali verigam enakovredne pripomočke. Obveza glede zimske opreme velja od 15. novembra do 15. marca oziroma pred tem datumom in po njem v zimskih razmerah,« pravi Metod Korošec iz Javne agencije RS za varnost prometa.
Ko jih potrebujete, je že prepozno
Tako pravi črka zakona, žal pa vsakdan na cesti govori svoj jezik. Ko bi vozilo z letnimi pnevmatikami potrebovalo vsaj verige, je po navadi že prepozno, njihovo nameščenje ob cesti pa je tudi vse prej kot prijetno opravilo. Pri varnosti praviloma ne bi smeli varčevati, ko obtičite sredi zasnežene ceste z letnimi pnevmatikami, pa lahko vse skupaj postane tudi veliko dražje. »Če vozilo v javnem cestnem prometu nima predpisane zimske opreme, ga policisti lahko izločijo iz prometa. Če je zaradi neustrezne zimske opreme na vozilu ustavljen in oviran ali onemogočen promet, je globa za takšen prekršek 500 evrov in 5 kazenskih točk. Za neupoštevanje prometne signalizacije glede zimskih razmer ali prepovedi vožnje je globa za voznika 300 evrov. Če je vozilo last pravne osebe ali samostojnega podjetnika, so globe višje, in sicer 1000 evrov in 120 evrov za odgovorno osebo. Največja dovoljena hitrost posamezne vrste vozila, ki imajo na kolesih nameščene snežne verige, je 50 kilometrov na uro, globa za tovrstni prekršek pa znaša glede na višino prekoračitve hitrosti od 40 do 300 evrov,« pojasnjuje Vesna Drole s policije.
Vozniki sicer snežne verige lahko uporabijo, ko je na vozišču toliko snega, da pnevmatika ne pride več v stik s površino vozišča. Po namestitvi verig na kolesa je treba po nekaj metrih vožnje preveriti, ali so verige dovolj tesno nameščene, in jih po potrebi zategniti, da ne opletajo in ne poškodujejo vozila. Priporočljivo je tudi, da so verige v vozilu na dostopnem mestu in ne na dnu prtljažnika, recimo pod kupom prtljage. Na kopni cesti je treba verige sneti, saj se poškodujejo tako verige kot tudi pnevmatike, lahko pa se ob tem poškoduje tudi kakšen drugi del vozila.
Slaba namestitev se maščuje
Janez Marolt, inštruktor varne vožnje pri AMZS, pa pravi, da je vedno priporočljivo še pred prvo uporabo verig dobro prebrati navodila za montažo in opraviti »suhi« trening nameščanja. »Marsikdo je že padel na tem 'izpitu', potrgal nove verige ali celo poškodoval svoj avto, ker jih ni znal pravilno namestiti. Ko bo šlo zares, boste natančno vedeli, kaj je treba storiti. Pri nakupu velja natančno upoštevati dimenzijo pnevmatik, saj le prava dimenzija zagotavlja učinkovit oprijem in preprečuje poškodbe avtomobila,« dodaja Marolt. Opozarja, da lahko elektronski varnostni sistemi v avtomobilu, kot sta ESP in sistem za preprečevanje zdrsa pogonskih koles, ovirajo učinkovitost snežnih verig. Pri speljevanju navkreber celo tako, da motor med speljevanjem ugasne. »Pri vožnji z verigami je treba dobro preučiti, kako se ti sistemi lahko izklopijo. Pri določenih avtomobilih se pri izklopu ESP izklopi tudi nadzor zdrsa pogonskih koles in potem elektronika ne deluje pravilno. Sicer pa voznikom, ki namestijo snežne verige, svetujem, da vozijo počasi in z občutkom,« pravi Marolt.
Snežne verige so idealen pripomoček za vožnjo po zasneženi cesti v izrednih razmerah, prav tako je nujna avtomobilska oprema za vse tiste, ki živijo na višjih nadmorskih višinah, ki so dostopne samo po klančinah z velikim naklonom. A ker se vrag po navadi skriva v podrobnostih, strokovnjaki opažajo, da se veliko ljudi z montažo prvič sreča, ko so v stresni situaciji v snežnem metežu z izjemno nizkimi temperaturami. A tukaj so seveda še alternative, eden od trendov je nekakšna avtomobilska nogavica, ki je tekstilna veriga in enostavna za montažo. »Vendar tekstil ne more konkurirati s trdoto jekla, zato stranke vedno opozorimo, da je to samo za pomoč pri speljevanju v snegu, ob daljši uporabi in uporabi na nezasneženih predelih pa se tekstil hitro pretrga. Prav tako obstajajo verige iz vrvi, take dobite že za 50 evrov, vendar je njihova montaža zelo zapletena in včasih se s tem lahko zamudite tudi dve uri,« pravi Sabina Topolnik iz podjetja Veriga K. F. iz Lesc.
Rotvajler z verigo za čivavo
Dobre zimske pnevmatike so dovolj za vožnjo po spluženih in urejenih cestah, ki nimajo prevelikega naklona, v primeru močnega sneženja pa brez verig ne gre. »Zavedati se moramo, da brez snežnih verig utegnemo obstati nekje ob cesti in pot nadaljevati peš. To pa je tveganje, ki ga mora vsak sprejeti zase. Največji uporabniki snežnih verig so sicer zimske službe, saj jih potrebujejo v ekstremnih razmerah, da vsem drugim udeležencem v cestnem prometu zagotovijo varnost, seveda pa tudi špedicijske službe, ki na cesti preživijo največ časa. Verige je treba izbrati glede na uporabo. Tisti, ki preživijo veliko časa na cesti in imajo težje vozilo, potrebujejo debelejše, zmogljivejše snežne verige. Ali če nepravilno rabo verige primerjam z drugo prispodobo: kot bi rotvajlerja privezal na verigo čivave. Veriga enostavno ne bo zdržala obremenitve,« dodaja Sabina Topolnik.
