Tudi današnji pogovor finančne ministrice Mateje Vraničar Erman z evropsko komisarko za konkurenco Margrethe Vestager dogovora o privatizaciji NLB ni prinesel. Ministrica je sicer v Bruselj prišla s predlogom, da bi namesto odprodaje odvisnih družb NLB na Balkanu imenovali upravljalskega zaupnika, ki bi upravljal delež države v NLB. »Izkazalo se je, da to ne more biti upoštevano kot samostojni ukrep, lahko pa je upoštevano v povezavi z določitvijo novega roka za privatizacijo NLB,« je po srečanju pojasnila Vraničar-Ermanova.
Zakaj Slovenija zavlačuje s prodajo
V skladu z majskim dogovorom med Cerarjevo vlado in evropsko komisijo bi morala država do konca leta prodati vsaj 50 odstotkov NLB, do konca prihodnjega leta pa še preostalih 25 odstotkov minus eno delnico. V nasprotnem primeru bi lahko evropska komisija prodala balkanske podružnice NLB.
Vendar pa si ministrska ekipa prodaje naše največje državne banke pred parlamentarnimi volitvami, ki bodo junija prihodnje leto, nikakor ne želi. Prav tako pa se želi izogniti prodaji hčerinskih bank na Balkanu. Kot enega od razlogov za odlog privatizacije NLB navaja nižjo vrednost banke zaradi morebitnih tožb hrvaških varčevalcev. Vztraja pri tem, da bi morala prodaja v proračun vrniti vložek, ki so ga davkoplačevalci vložili v sanacijo NLB.
Vlada bi skrbnika imenovala do marca 2018
»Po izhodiščnem predlogu, ki sem ga predstavila evropski komisarki Vestagerjevi, bi skrbnika imenovali na podlagi mednarodno izvedenega javnega poziva. Imenovala bi ga vlada po potrditvi evropske komisije,« je danes povedala Vraničar-Ermanova. Vlada naj bi upravljalskega zaupnika imenovala najpozneje do 31. marca prihodnje leto, s tem naj bi preprečila vpliv države kot lastnice na poslovanje banke in odpravila tveganje za vrnitev škodljivih poslovnih praks. Te so namreč po mnenju evropske komisije pripeljale do potrebe po dokapitalizaciji NLB.
In kaj naj bi sploh počel upravljalski zaupnik? Kot pravijo na ministrstvu za finance, bi prevzel nekatere pristojnosti Slovenskega državnega holdinga (SDH) v NLB in opravljal nekatere naloge v imenu države, kot so sklic in udeležba na skupščinah NLB, zahteve za posebne revizije … »Vlada ocenjuje, da ta predlog ustrezno naslavlja pomisleke evropske komisije glede korporativnega upravljanja banke in njenih povezav z državo,« so še poudarili na finančnem ministrstvu.
V zraku še vedno vrsta neznank
Ministrica Vraničar-Ermanova bo z današnjim pogovorom, v katerem vidi možno pot do kompromisa z uradnim Brusljem, vlado seznanila že na današnji seji. Še vedno pa ostaja vrsta neznank. Pogovori z evropsko komisarko naj bi se nadaljevali predvsem o tem, kdaj in kako bo vendarle treba prodati banko in po kakšnih deležih. Tudi v vladnih vrstah se namreč zavedajo, da bo država na koncu lahko v NLB obdržala le 25 odstotkov plus eno delnico.
V evropski komisiji so po današnjem pogovoru spomnili na nujnost spoštovanja zavez iz leta 2013 o prodaji NLB: »Delna prodaja državnega deleža v NLB je pomembna zaveza za zagotovitev dolgoročne vzdržnosti banke, na podlagi katere je komisija v letu 2013 odobrila znatno državno pomoč.«
