Uvedba davčnih blagajn je kar nekaj preglavic povzročila občinam, ki so občanom ponujale plačevanje položnic brez provizije na mestnih, javnih oziroma občinskih blagajnah. Nekaj jih bo takšno plačevanje položnic omogočalo še naprej, nekatere bodo te storitve prenesle na banke in hranilnice, v Šoštanju pa bodo blagajno začasno zaprli.
V pritličju novogoriške mestne hiše so lahko doslej občani brez provizije plačevali položnice za 28 podjetij, med drugim za ogrevanje, vodo, komunalne storitve, šole, vrtce, domove upokojencev, stanovanjski sklad. Blagajna se je po treh letih delovanja med ljudmi dobro prijela, na leto so občani tam plačali okrog 6000 položnic. Z novo zakonodajo, ki za vsakršno gotovinsko plačilo (na občinskih blagajnah je bilo moč plačevati le z gotovino) zahteva davčno blagajno, pa so stroški in organizacijske spremembe za številne občine postali preveliki.
Ni namreč dovolj, da davčno blagajno vzpostavijo samo na občini, urediti jo mora tudi končni prejemnik tega denarja; torej šole, vrtci, domovi upokojencev, stanovanjski skladi, ki jim tega, če bi občani račune plačevali na bankah brezgotovinsko, ne bi bilo treba storiti. In tega si tudi ne želijo, pojasnjuje Mateja Mislej, vodja finančno-računovodske službe na Mestni občini Nova Gorica. Zakon namreč iz obveznega davčnega potrjevanja računov izvzema le nekatere najbolj množične storitve, kot so oskrba z elektriko, plinom, paro, vodo, komunalne storitve in telekomunikacije.
Podobno izkušnjo imajo v Velenju. »Sprememba zakona o davčnem potrjevanju računov zahteva od podjetij, ki so vključena v mestno blagajno, dodatno prilagajanje programske opreme in delovnega procesa, pri čemer nastajajo tudi dodatni stroški. Zato so nas nekateri predstavniki pravnih oseb že obvestili, da bodo zaradi teh razlogov primorani odstopiti od sodelovanja. Še dodatno težavo predstavlja dejstvo, da Zavod za zaposlovanje še ni objavil razpisa za izvajanje programov javnih del v letu 2016 v ta namen,« pravijo v Velenju, kjer se zavedajo, da mestna blagajna pomembno prispeva k nižjim stroškom družinskega proračuna.
Dejavnost prenašajo na banke in hranilnice
Občini sta zato na javnem razpisu poiskali najcenejšega ponudnika, v obeh primerih Delavsko hranilnico. V Velenju bodo občani brez provizije od 4. januarja položnice plačevali na Šaleški cesti 20, v Novi Gorici pa s februarjem na Ulici tolminskih puntarjev 4. »Za vse uporabnike mestne blagajne se ne bo, razen lokacije mestne blagajne, spremenilo nič. Stranke bodo lahko tudi v bodoče z gotovino plačevale položnice posameznih javnih zavodov in podjetij na enem mestu in brez provizije,« odgovarjajo na novogoriški občini. V Velenju pa še ne vedo natanko, katere položnice bodo stranke lahko plačevale brez provizije, saj še čakajo, da podjetja, vključena v projekt, vrnejo podpisane pogodbe. Provizijo, ki jo bo hranilnica še vedno zaračunavala, bosta krili občini. V Novi Gorici priznavajo, da je takšna oblika za občino tudi cenejša, niso pa še našli odgovora, kako bodo reševali zaposlitve sodelavk, ki so jih v preteklih treh letih zaposlili za delo na blagajni.
V Šoštanju blagajno začasno zapirajo
Na Mestni občini Celje upajo, da bodo lahko blagajno ohranili, saj pri njih občani v veliki večini plačujejo položnice za tiste storitve, ki so iz zakona izvzete. »Problem so lahko šole in vrtci. Ampak nekateri sveti šol so se že odločili, da bodo račune potrjevali, čakamo pa še odgovore nekaterih upravljalcev stanovanj. Pričakujem pa, da bo to potekalo v več ali manj podobnem obsegu kot doslej,« pravi vodja oddelka za gospodarstvo in finance na Mestni občini Celje Sandi Sendelbah. Povsem drugače je v Šoštanju, kjer bodo mestno blagajno s 1. januarjem začasno zaprli. »Odločili smo se, da izvajanje teh storitev predamo banki oziroma hranilnici, ki bo ponudila najugodnejše pogoje sodelovanja,« pravijo na občini Šoštanj. Predvidevajo pa, da bi lahko projekt ponovno zaživel v drugi polovici januarja ali vsaj v začetku februarja.
Za komentar smo prosili tudi Finančno upravo, kjer so nam odgovore obljubili danes.
