V društvih bolnikov z rakom se vedno znova srečujejo z ljudmi, ki so do zdravljenja prišli šele, ko je njihova bolezen že napredovala. Mladi ljudje včasih že sami odlašajo z odhodom k zdravniku, saj ne pričakujejo, da bi lahko zboleli, opaža Kristina Modic, ki vodi združenje Onko net. »Tudi njihovi zdravniki včasih ne pričakujejo, da bi bilo lahko z mladim človekom kar koli narobe.« Podobna težava se pojavlja tudi pri starejših, kjer lahko tako sami bolniki kot tudi zdravniki simptome prelahkotno pripisujejo letom.
Nevarno čakanje
»Diseminirani plazmocitom, ki je rak kostnega mozga, se na primer kaže z bolečinami v hrbtenici. Bolniki gredo k ortopedu in si skušajo sami pomagati na razne načine, k hematologu pa jih pogosto napotijo šele, ko začnejo pokati kosti. V tej točki, ko gre za že razvito bolezen, je terapija seveda zahtevnejša in dražja, izid zdravljenja pa slabši,« je opozorila Modičeva.
Strokovni direktor ljubljanskega Onkološkega inštituta dr. Viljem Kovač se je strinjal, da je v Sloveniji še precejšnja rezerva, ko gre za zgodnje odkrivanje raka. Preventiva, diagnostika in zdravljenje pa so tesno povezani. Če bo družba uspešnejša pri zmanjševanju obolevanja za rakom, ki je v mnogih primerih povezano tudi z načinom življenja, bo za diagnostiko in zdravljenje na voljo več denarja. Vodja državnega programa za obvladovanje raka dr. Branko Zakotnik je dodal, da k poznim diagnozam prispevajo tudi predolge čakalne dobe, ki jih bo treba odpraviti. Pomembne pa so tudi poti, ki jih ubirajo v osnovnem zdravstvu: doreči je treba, kako naj se odzovejo pri različnih simptomih, ki bi lahko kazali na raka.
Kaj bi še lahko spremenili na bolje? Dr. Tit Albreht z Nacionalnega inštituta za javno zdravje se je zavzel za omejitev števila bolnišnic, kjer lahko opravljajo različna zdravljenja raka. Kompleksni bolezni so namreč lažje kos kompleksne ekipe strokovnjakov, kakršnih majhne bolnišnice ne zmorejo zagotavljati. Možnosti zdravljenja pa so se v zadnjih letih že bistveno spremenile. Tudi če gre za razsejano bolezen, lahko ljudje z rakom živijo še dolgo, nekateri med njimi pa bodo kljub bolezni še naprej opravljali svoje delo.
Predlog: sklad za nova zdravila
V organizacijah bolnikov opozarjajo, da bo treba dodatno olajšati dostop do novih zdravil.Kristina Modic se je zavzela za oblikovanje sklada za tista zdravila, ki veliko obetajo, a bolnikom v javnem zdravstvu še niso na voljo. »Ministrstvo za zdravje bi moralo pripraviti načrt, kako te vire zbirati ločeno.« To na primer velja tudi za novo zdravilo za diseminirani plazmocitom, ki lahko bolnikom življenje podaljša in izboljša njegovo kakovost, pravi Modičeva.
Generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Marjan Sušelj na drugi strani opozarja, da so izidi zdravljenja z mnogimi dragimi zdravili dvomljivi, odločati pa se je treba od primera do primera. Sredstva, ki so danes še na voljo za vrsto dragih izdelkov, na dolgi rok ne bodo več zadoščala, se boji Sušelj. Industriji gre medtem še vedno dobro, je spomnil, dobički pa so bistveno večji kot v drugih panogah.
