Sredi novembra je volčji trop družini Mikuževih v Gozdu blizu Cola pomoril devet koz. Svoje delo je opravil v strnjenem naselju, le 50 metrov stran od stanovanjskih hiš in prav toliko stran od garaže, kjer so imeli mladi tisto noč rojstnodnevno zabavo. Pri napadu jih očitno ni oviralo prav nič, niti ograja z močnim električnim pastirjem.
Prvo noč so volkovi drobnico večinoma le podušili. »Po pogovoru z lovci in revirnim gozdarjem sklepamo, da je volkulja s seboj pripeljala mladiče in jih učila moriti. Imeli so torej nekakšno učno uro,« pripoveduje ekološki kmet in lastnik pomorjenih koz Silvester Mikuž. Naslednjo noč so se volkovi znova vrnili – tokrat na gostijo. Od koz ni ostalo več veliko, nekateri kadavri pa so enostavno izginili. »Si predstavljate kakšno moč mora imeti, da z zobmi vleče 40 kilogramov težko kozo,« se sprašuje Mikuž. Na srečo so ravno tisti večer pred napadom v hlev prignali govedo, med njimi štiri majhne teličke, sicer bi lahko izgubili tudi njih. Z volkovi se do zdaj tu še niso srečali.
Koze, ovce, govedo…
A to ni bil osamljen primer napada volkov na tem območju. Že septembra so volkovi pri Čepovanu pomorili 35 ovc, oktobra je deset koz pod njihovimi zobmi končalo v Višnjah pri Colu, na Kovku so se spravili nad 200-kilogramskega bika. Posameznih primerov, ko so pokončali eno ali dve glavi drobnice ali goveda, kmetje na širšem območju Trnovskega gozda niti ne štejejo več. »Volku nimaš kaj zameriti, nagonsko si je pač poiskal hrano. A tukaj jih je enostavno preveč,« Mikuž apelira, naj država poskrbi za njihov odstrel. Sicer, pravi, bodo volkovi kmalu prišli do doline. »Tukaj na planoti divjadi skorajda ni več, kmetje smo živino zaprli v hleve, po hrano bodo torej morali nižje v dolino,« razmišlja.
Da je volkov na tem območju vsaj dvakrat preveč, meni tudi ajdovski revirni gozdar Damjan Muznik. Prepričan je, da vse te drobnice in goveda ni pomoril samo en trop volkov. »Na območju od Čepovana do Nanosa opažamo tri trope. V enem je devet volkov, v drugem pet in v tretjem trije. Če prištejemo zraven še kakšnega volka, ki se tukaj znajde slučajno, imamo na majhnem ozemlju 20 volkov. To je dvakrat preveč,« pravi in prav tako poziva državo, naj čim prej sprejme odločbo za odstrel. A v Ljubljani ob besedi odstrel zastrižejo z ušesi. Na Zavodu za gozdove Slovenije, kjer pripravijo predlog o letnem odstrelu, odgovarjajo, da ta odločitev ni samo v njihovih rokah, temveč jo določajo tudi mednarodne direktive in na koncu javna razprava.
Za lovno sezono 2017/2018 so v vsej Sloveniji predvideli odvzem 10 volkov (v to kvoto se torej štejejo tudi pogini), a odločba še ni sprejeta, zato streljanje še ni dovoljeno. Miha Marenče z oddelka za gozdne živali in lovstvo na zavodu za gozdove pojasnjuje, da so volkovi letos do konca septembra napadli 142-krat (toliko škodnih dogodkov so lastniki sporočili gozdarjem) in povzročili za 101.000 evrov škode. Večinoma na drobnici, lotili pa so se tudi goveda, konjev, oslov in drugih živali. In čeprav se zdi, da zadnje čase napadajo zgolj na Primorskem, je slednja med manj prizadetimi. Veliko več napadov se namreč zgodi na Notranjskem.
Tudi podatki Agencije RS za okolje, ki kmetom izplačuje odškodnine za pomorjene živali, kažejo, da volk na Primorskem doslej ni bil posebno aktiven. Med letoma 2012 in 2016 so obravnavali 10 napadov, v katerih so volkovi skupno pokončali 40 živali, kmetom pa so izplačali dobrih 6400 evrov odškodnine.
V Sloveniji okrog 60 volkov
Volkovi so v Sloveniji v zadnjih desetih letih kmetom povzročili za dva milijona evrov škode. In kljub njihovi vse večji prisotnosti se število napadov in povzročena škoda zmanjšujeta (predvsem zaradi boljše zaščite pred njihovimi pohodi).
Miha Krofel, sodelavec biotehniške fakultete, ki se dolga leta ukvarja s preučevanjem volkov, pravi, da je po zadnjih podatkih v Sloveniji okrog 60 volkov. Koliko natančno jih je na širšem območju Trnovskega gozda, se ne ve. Tukaj so bili bolj ali manj stalno prisotni do okoli leta 1980, nato pa so zaradi intenzivnega lova za nekaj časa izginili. Ponovno so se vrnili leta 1991 in leta 1995 je bil tam spet prvič zabeležen tudi trop z mladiči, pojasnjuje sogovornik. Ali je danes na tem območju res toliko volkov, kakor pravijo domačini, pa ni povsem prepričan.
»Posamezen trop ni ves čas skupaj – pogosto se za par ur ali tudi dni razdeli na manjše skupine ali posamezne volkove, ki se nato spet združijo. Zato se lahko na istem območju opaža različno velike skupine volkov, so pa vsi v resnici isti volkovi,« pojasnjuje.
Glede na dosedanje raziskave tudi meni, da odstrel volkov ni učinkovit ukrep, ki bi rešil težave kmetov. »Odstranitev samo posameznih volkov ali tropov ima pogosto celo nasproten učinek: če trop izgubi kakšnega izmed svojih pomembnih članov, preživeli volkovi težje lovijo svoj naravni plen in se zato včasih še pogosteje preusmerijo na plenjenje domačih živali,« pojasnjuje. Bolj prisega na sodobne metode varovanja, predvsem uporabo električnih ograj, včasih tudi v kombinaciji s pastirjem ali pastirskimi psi, kot sta kraški ovčar in tornjak.
»Tudi v Sloveniji imamo s tem zelo dobre izkušnje, saj so ti ukrepi v zadnjih letih pripomogli do precejšnjega, kar okrog 74-odstotnega zmanjšanja škod zaradi volkov v Sloveniji,« pojasnjuje Krofel. Mikuž in Muznik se strinjata, da so psi čuvaji lahko dobra rešitev, a ne za vsa območja. »Lahko se dobro obnesejo na večjih planjavah Notranjske, težje pa bi ta problem s psi reševali na manjših pašnikih znotraj naselij,« pravi Mikuž.
