Posel s smrtjo je najbolj zanesljiv posel na svetu, pa naj gre za prodajo orožja ali za pokop mrtvih. Obstajajo pa tudi nadvse inventivne oblike trgovanja s smrtjo. Kdor je bral Gogoljev roman Mrtve duše iz leta 1842, ta vrhunski posmeh ruskim fevdalcem, ve, o čem govorim. V njem glavi junak Čičikov, prevarant, danes bi rekli spretni menedžer, od posestnikov kupuje imena umrlih tlačanov, katerih smrt še ni bila evidentirana, da bi na podlagi tega »premoženja« (400 mrtvih duš) dobil zemljo in predvsem državna posojila; te duše mu njihovi lastniki, posestniki, rade volje prodajajo in celo podarjajo, saj so zanje (mnoge so sami izstradali do smrti) zaradi neažurne evidence še kar prisiljeni plačevati davke.
Danes so evidence ažurnejše, zato se z umrlimi služi nekoliko drugače. Pokopi so postali obveznost in tisti, ki zanje skrbijo, so srečne duše. Ta biz...