Kot je potrdil vatikanski tiskovni predstavnik Greg Burke, sta papež in mjanmarski general Min Aung Hlaing govorila »o veliki odgovornosti državnih oblasti v tem prehodnem obdobju«, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Vojska je bila v Mjanmaru na oblasti pet desetletij, nato pa je lani oblast prevzela vlada pod vodstvom Nobelove nagrajenke za mir Aung San Suu Kyi.
Pričakovati je, da bo v ospredju njegove turneje, na kateri bo obiskal še Bangladeš, občutljivo vprašanje muslimanske manjšine Rohingya. Ob cesti z letališča v Yangonu, kjer je pristalo papeževo letalo, se je do rezidence nadškofa zbralo okoli 30.000 ljudi, da bi pozdravili Frančiška.
Papež sicer danes ni imel na programu nobenih srečanj ali maš. V torek se bo po napovedih sešel z mjanmarsko voditeljico in Nobelovo nagrajenko za mir Aung San Suu Kyi, ki ji v svetu očitajo, da je vojski dala proste roke v krizi z Rohingi. V sredo ima na programu srečanje s predstavniki različnih ver, v Yangonu bo imel tudi mašo na prostem, kamor naj bi prispelo okoli 200.000 katoličanov. Frančišek je sploh prvi papež na obisku v večinsko budističnem Mjanmaru.
Rohingi še vedno bežijo iz Mjanmara v Bangladeš
Mjanmar je deležen mednarodnih kritik zaradi nasilja nad pripadniki muslimanske manjšine Rohingya. Združeni narodi in ZDA so obtožile mjanmarsko vojsko etničnega čiščenja. Iz mjanmarske države Rakhine na severu države je od avgusta pred nasiljem v sosednji Bangladeš pobegnilo več kot 620.000 Rohingov.
Rohingi iz Mjanmara sicer še vedno bežijo v sosednji Bangladeš, kljub temu, da sta državi minuli teden podpisali dogovor o vračanju več sto tisoč pripadnikov muslimanske manjšine Rohingya. V prenapolnjenih begunskih taboriščih na jugu Bangladeša živi najmanj 700.000 Rohingov.
