Frančišek prihaja v Mjanmar kot prvi papež v trenutku, ko je zaradi pregona muslimanske manjšine Rohinga ameriški zunanji minister Rex Tillerson označil ravnanje tamkajšnje oblasti za zločine proti človečnosti in namignil na etnično čiščenje. Nasilje vojske, upravičevano z dejavnostjo militantnežev v zvezni državi Rakhine ob meji z Bangladešem, je sprožilo eksodus več kot 600.000 tamkajšnjih prebivalcev. Pred papeževim obiskom v Yangunu in Daki sta državi vendarle podpisali dogovor o vrnitvi beguncev, čeprav šele »ko bo to možno«, in tako nekako prisluhnili njegovemu avgustovskemu pozivu po zagotovitvi celovitih pravic Rohingejcem.
Ker mjanmarska oblast tudi pod vodstvom Nobelove nagrajenke Aung San Suu Kyi manjšine Rohinga ne priznava, bo v ospredju sicer pastoralnega obiska pri katoličanih v večinski budistični državi v središču pozornosti predvsem omenjena muslimanska skupnost. Yangunski nadškof Charles Bo je med pripravljalnim srečanjem v Vatikanu menda priporočil, naj papež med obiskom uporablja naziv muslimani iz (zvezne države) Rakhine, podoben nasvet je svetemu očetu dal nekdanji generalni sekretar ZN Kofi Anan, ki je za Su Kyijevo pripravil poročilo o tamkajšnjem položaju.
Frančišek se bo v Mjanmaru poleg z Aung San Suu Kyi jutri srečal še s predsednikom države Htin Kyawom, ki ji je dejansko podrejen, ni pa potrjen pogovor z mjanmarskim vojaškim poveljnikom generalom Min Aung Hlaingom, ki ga je priporočil kardinal Bo. »Šest desetletij ni bilo dialoga med Cerkvijo in vojsko, zdaj, ko so se odnosi izboljšali, upamo, da bo vzpostavljen,« je dejal Bo, ki se zaveda še vedno velike vloge vojske v nacionalni politiki. Papež ima v Yangunu predvideno še medversko ekumensko srečanje, po maši v sredo pa bo pastoralno pot nadaljeval v Bangladešu.
