Če se pelješ v avtu s Primorcem, skoraj zagotovo posluša zgoščenko z vašo glasbo, na glas, bogokletno je kar koli pripominjati. Nekakšna »fama« je okoli vas.

Ko sem jaz v avtu, me ne vrtijo. Zanimivo pa je, da marsikdo postane Primorec, pa to po svojem izvoru ni. Očitno primorskost ni le geografski pojem, ampak je predvsem stanje duha – gre za Mediteran, temperament, odprtost, gibkost. Tu je meja med slovanskim in latinskim svetom, nekakšna kulturna tektonska prelomnica, na teh prelomnicah pa je vedno najbolj rodovitna zemlja in na njej zraste marsikaj.

Prebrali ste manjši del članka,
če želite nadaljevati z branjem, se morate prijaviti, registrirati ali naročiti.

Registrirajte se povsem brezplačno - vsak mesec imate poleg vseh odprtih vsebin brezplačni dostop do 4 zaklenjenih člankov na spletnem portalu Dnevnik.si ter v mobilni aplikaciji Dnevnik.si.

NAROČI SE PRIJAVI SE

Še niste registrirani? Registrirajte se tukaj.