Britanska premierka Theresa May naj bi včeraj prišla v Bruselj z enotno podporo njenih ministrov podvojeni finančni ponudbi Evropski uniji. Do zdaj naj bi London ob odhodu iz Unije ponujal 20 milijard funtov za poravnavo svojih obveznosti, zdaj naj bi bi bila ponudba podvojena: na 40 milijard funtov, česar sicer ni potrdil še noben minister.
Britanska premierka je v Bruslju imela brexitsko kosilo z nemško kanclerko Angelo Merkel in brexitsko srečanje s predsednikom evropskega sveta Donaldom Tuskom. Čeprav je Mayeva dejala, da morata obe strani premakniti brexitski proces naprej, da bi se lahko začela pogajanja o bodočih trgovinskih odnosih, se ni zgodilo nič takega. Sogovorniki so ji povedali, da mora do začetka decembra sporočiti konkretno povišano ločitveno odpravnino in zadovoljiv predlog o meji med Irsko in Severno Irsko, ki bo po brexitu edina kopenska meja med EU in Britanijo. To je pogoj EU za to, da bi na vrhu, ki bo 14. decembra, odobrili novo fazo pogovorov o bodočih trgovinskih odnosih. Britanska stran trdi, da ne bo ničesar uradno ponudila, dokler EU ne privoli v začetek trgovinskih pogajanj. Kar je enako vrtenju v krogu.
Vsi premierkini problemi
Mayeva ima velik problem. Medtem ko naj bi ministri privolili v »veliko višjo vsoto«, so številni konservativni poslanci ogorčeni in trdijo, da je povišanje ponudbe nesprejemljiva odkupnina izsiljevalski EU in da bi Britanija morala odkorakati iz EU brez sporazuma. Vlada Mayeve je pod novim pritiskom britanske javnosti tudi zaradi novega, v četrtek predstavljenega enoletnega proračuna, v katerem je finančni minister Philip Hammond namenil več denarja izpeljavi brexita kot državnemu zdravstvu (3 milijarde prvi, 2,8 milijarde drugemu). Britanci se bojijo, da bo brexit (po dolgoletni varčevalni politiki vlade) nov razlog za krčenje denarja za javne službe, kot je zdravstvo.
Največji in vse močnejši pritisk prihaja iz opozicijske laburistične stranke, ki napada vlado na podlagi ocene, da je brexit Britaniji prinesel nepotrebno največjo državno krizo v novejši zgodovini, ki je, kot ocenjuje dnevnik Guardian, »posledica dementne štiridesetletne obsesije konservativne desnice z EU«.
Namesto načrtov še vedno fraze
Premierka Mayeva o brexitu še vedno, sedemnajst mesecev po referendumu, ponuja samo fraze in nobenih pobrexitskih načrtov in vizije. »Optimistična sem o naši prihodnosti. Optimistična sem glede tega, da bo brexit uspeh, da bomo zgradili Britanijo, ki bo pripravljena za prihodnost…« je razmetavala s frazami na četrtkov proračunski dan. Na podlagi česa je taka optimistka? Tega ne pove, ker očitno ne ve. Vodja laburistične opozicije Jeremy Corbyn medtem opozarja: »Obstaja nevarnost, da do marca 2019 ne bo nobenega sporazuma (z EU), da bomo padli iz EU in pristali na pravilih Svetovne trgovinske organizacije, ki bodo ogrozila veliko delovnih mest in znižala življenjsko raven.« Vse več Britancev se strinja z mislijo nekdanjega newyorškega župana Michaela Bloomberga, da je brexit največja neumnost, kar jih je kadar koli naredila kakšna država.
