Mladost, priznanje, osebnostna motnja in bistveno zmanjšana prištevnost so bile olajševalne okoliščine, ki jih je ob izreku sodbe 20-letnemu Simonu Voglu, ki je 30. junija letos v Sostrem ubil svoje 23-letno dekle Klavdijo Čučnik, našla sodnica Špela Koleta. A oteževalne so mnogo hujše. Grozovito in zahrbtno je ubijal. Nož in kladivo je skril za hrbet, ko je prišel iz kopalnice in Klavdiji, ki je bila noro zaljubljena vanj, dejal, naj gresta v sobo. Od zadaj jo je večkrat zabodel v hrbet, ko je ležala na tleh še v prsa. Pograbil je kladivo in jo večkrat udaril po glavi, da ji je prizadejal tako hude poškodbe, da je na kraju dogodka umrla. Potem ji je pokril glavo, dvignil roko še nad mater (a ji ni ničesar naredil) in se preoblekel.
Sodnica mu je prisodila 17 let zaporne kazni, kar je leto manj od tega, kar je predlagala tožilka Nikolaja Hožič. »Očitno ste umor načrtovali, napadli ste brez razloga, nič vas tokrat ni razburilo. Imela vas je rada, vi pa ste njeno ljubezen zlorabili,« je dejala sodnica, obsojeni je zraven pokimaval.
Navzven prijazen, do svojih nasilen
To je bil le grozljiv epilog dogajanja za štirimi stenami, ki pa ima mnogo bolj zapleteno ozadje. Niti psihiatrična izvedenka v mnenju, ki ga je prebirala sodnica, ni mogla natančno razložiti, kaj je bil motiv za tako kruto dejanje. Osebnostna motnja, pomanjkanje empatije, čustvena in socialna nezrelost na stopnji 15- do 19-letnika, narcisizem, anksioznost, egoizem. Vse to v kombinaciji z visoko nadpovprečno inteligenco sicer diamantnega maturanta poklicne mature, šahista in pianista iz vsaj navzven zgledno urejene družine. Starša sta sodnemu senatu pripovedovala, kako težko pričakovan otrok je bil Simon, kako srečen, zvedav in prijeten je bil. A tudi poseben. Ni se družil z vrstniki. Zapiral se je v sobo, igral igrice. Postal je nasilen. Grozil je družini, da bo vse pobil, večkrat je fizično napadel mater. Do tistih, ki mu niso bili blizu, je bil prijazen, bojda nadvse zanimiv sogovornik. Svetla točka je postala njegovo dekle Klavdija. A tudi ta odnos se je sfižil. Verjetno vedoč, da se Klavdiji z njim ne more pisati dobro, jo je zapustil, a ona brez njega ni mogla živeti in spet sta postala par.
Zaklepala sta se v sobo, tepla sta se, drla drug na drugega, eksperimentirala z drogami. Starši Simonu nikoli niso znali postavili meja, je bilo moč slišati. Ko so mu jih, je popolnoma znorel. V tednu pred petkovim umorom so ga postavili pred dejstvo, da mora na zdravljenje v neko komuno v Španiji oziroma da se mora odseliti v garsonjero. Kupili so mu že letalsko karto. Simon tega ultimata očitno ni prenesel. Kaj se je dogajalo tik pred usodnim napadom na Klavdijo, ve le on.
Manipulator in simulant
»Mislil sem, da mi bere misli. Vse sem povezoval še z nasilnimi računalniškimi igricami. Enkrat sem jo prosil, če se lahko stepeva. In sva se. Takrat je bila poškodovana, imela je modrice,« je govoril Simon Vogel. Zakaj? »Nikoli mi niso bile postavljene meje, je zapisala izvedenka. Verjetno to drži,« se je v joku izgovarjal. V tednu pred dogodkom, ko bi moral v komuno, v katero ni hotel, je vzel LSD. Tudi Klavdija ni hotela, da gre, ker bi ga preveč pogrešala, je rekel.
A njegovo pričanje in pričanje staršev ter mladoletne sestre je na glavo postavila psihiatrična izvedenka. Da je manipulativen in da psihično bolezen simulira, je dognala sodna izvedenka. Da je regresivno in lagodnostno usmerjen. Zaznala je prisotnost duševne motnje. Da je manipuliral tudi z dekletom, da jo je prisilil v jemanje drog, ki bi intenzivirale občutke, da je šlo malodane že za sadomazohističen odnos, je tudi ugotovila. In še, da je bila njegova sposobnost razumevanja kaznivega dejanja zmanjšana, a ne bistveno, da pa je bila sposobnost obvladovanja bistveno zmanjšana.
Še glede zapletenega motiva: tri mesece sta drug drugemu govorila, da bosta umrla. Simon jo je celo nagovarjal, naj ga Klavdija ubije. »Poigravala sta se s smrtjo,« je mnenje izvedenke brala sodnica. V kombinaciji z narcisizmom in egoizmom (raje je ubil njo kot sebe) ter dejstvom, da bo moral od doma in tem, da že prej ni imel zavor do nasilja, se je potem zgodilo najhujše.
Sodnica je Voglu pripor zaradi ponovitvene nevarnosti podaljšala, sodba pa še ni pravnomočna. Glede premoženjskega zahtevka oškodovankine mame je sodnica že zdaj prisodila, da mora plačati vse stroške pogreba, glede nepremoženjskega zahtevka v višini več kot 70 tisočakov, pa so Klavdijino mamo, ki se sojenja zaradi hudih zdravstvenih težav ni mogla udeleževati, napotili na pravdo.
