Nosečnostno sladkorno bolezen ima kar ena od sedmih nosečnic. Polovica žensk, ki so imele to obliko sladkorne bolezni, pa v prihodnjih petih do desetih letih zboli za sladkorno boleznijo tipa 2, opozarjajo v Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zvezi strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije.

Na vprašanje, ali se obolevnost med nosečnicami povečuje, je težko odgovoriti, opozarja Mateja Bahun, strokovna sodelavka za pedagoško področje v Splošni bolnišnici Jesenice (SBJ). Leta 2011 so se smernice glede vrednosti krvnega sladkorja, ki nosečnice uvrščajo med sladkorne bolnice, znižale na 5,1 milimola na liter na tešče, zato več žensk spada v to skupino. Zdrava nosečnica ima fiziološko sicer nižji krvni sladkor kot zdrava nenoseča odrasla oseba, ob tem opozarja Mednarodno diabetološko združenje.

V združenju poudarjajo tudi pomen odkrivanja sladkorne bolezni v nosečnosti, predvsem z izvajanjem oralnega glukoznega tolerančnega testa (OGTT) med 24. in 28. tednom nosečnosti. Ginekologi pri nas po besedah Bahunove nosečnicam, ki že presegajo vrednost 5,1 mmol/l, ne izvedejo OGTT, izvajajo pa ga pri tistih, ki sodijo v rizične skupine (starejše nosečnice, s povišano telesno težo, z družinsko anamnezo sladkorne bolezni tipa 2, z nosečnostno sladkorno boleznijo v prejšnji nosečnosti…). »Nosečnico, pri kateri testi pokažejo sladkorno bolezen, pri nas spremljajo tako zdravnik diabetolog kot dietetik in edukator. Prav zdrav življenjski slog z zdravo prehrano in dovolj gibanja pa lahko pri mnogih bolnicah nosečnicah poskrbi, da zdravljenja z inzulinom sploh ne potrebujejo,« poudarja Bahunova.

Nenavadne spremembe zajtrka in večerje

»Za to obliko bolezni je značilno, da so vrednosti sladkorja v krvi običajno povišane po obroku, na tešče pa so pogosto povsem normalne. To je posledica presnovnih sprememb, ki jih mora nosečnica s svojo prehrano omiliti,« pojasnjuje bolnišnična dietetičarka iz SBJ Pavla Lavrinec. »V dopoldanskem času je že pri zdravem človeku delovanje inzulina šibkejše kot čez dan, pri nosečnici pa je to še bolj izrazito, zato v jutranjem obroku svetujemo nekoliko nižji vnos ogljikovih hidratov, kar pa dopolnimo z beljakovinskim živilom.«

Nosečnice s sladkorno boleznijo tako naučijo, da imajo vsak dan vsaj pet obrokov, med katerimi naj ne bi bilo dlje kot tri ure premora, proti koncu nosečnosti pa pred spanjem dodajo še šestega, kar mnoge močno začudi.

»Vedno znova jih preseneti, ko jih učim, da mora biti večerja krepkejša od splošnih priporočil v zdravi prehrani. Plod se namreč razvija v času nočnega počitka, pri tem porablja materina hranila, to pa lahko ob neustreznem večernem obroku privede do nastanka hipoglikemije, ki je nosečnica sicer ne zazna. Ob tem nastaja sladkor iz prostih aminokislin, jutranji krvni sladkor bo zato povišan,« pojasnjuje dietetičarka.

Zapleti so lahko usodni

Nosečnice so močno motivirane za urejanje sladkorne bolezni s prehrano. »Prve informacije pred obiskom dietetika poiščejo na spletu in do prvega srečanja z mano v prehrano in življenjski slog že vnesejo nekaj, včasih celo nepotrebnih sprememb,« opaža Lavrinčeva. Žal se nekaterim stanje kljub temu ne izboljša in potrebujejo zdravljenje z inzulinom. Tveganja so namreč za mamo, predvsem pa za njenega še nerojenega otroka, velika.

»Če sladkorna bolezen med nosečnostjo ni urejena, lahko otrok v maternici prekomerno zraste, zaradi česar lahko mati ob porodu pričakuje različne zaplete,« opozarja Lavrinčeva. Otrok ima lahko tudi druge posledice, kot so večja verjetnost za poporodno zlatenico, pozneje v otroštvu pa za sladkorno bolezen, debelost in srčno-žilne bolezni.