Kot dobri gospodarji smo svojčas skušali taka, ohranitve vredna poslopja sanirati ter jih nadalje uporabiti s pomočjo preusmeritve njihovih poslovnih dejavnosti. Očitno pa izdelovalci prostorskega načrta to možnost zaradi pomanjkanja kreativnosti in gospodarnosti odklanjajo, saj jim rušenje (ne glede na škodo in stroške) omogoča znatno lažjo namestitev lastnega gradbenega spomenika.
Pričakovanim trumam turistov in drugih sprehajalcev med severno Rimsko ter južno potekajočo Aškerčevo cesto so torej ti strokovnjaki za prostorske načrte s porušenjem te »ovire« končno (prek Foersterjevega vrta) ponudili ustrezno nujno potrebne zmogljive in turistično izredno atraktivne sprehajalne površine, študentom pa neoviran neposreden dostop do ustreznega nadomestnega zdravljenja v gostilni Pod lipo. Zaradi enkratnih površinskih razsežnosti tega prostorskega načrta naj bi to bodočo glavno sredinsko vpadnico v njeni sredini še dodatno razbremenili ter jo pravokotno povezali z zahodno Snežiško ulico oziroma vzhodno potekajočo Slovensko cesto.
Priznam, da v moji polstoletni strokovni praksi še nisem naletel na tako strokovno nesmiseln podrobni prostorski načrt. S tem nepotrebnim in nerazumnim rušenjem dragocenega uporabnega objekta naj bi bile tako torej »v javno dobro« pridobljene nepotrebne sprehajalne površine. Čestitam!
Franc Maleiner, univ. dipl. inž. kom. Ljubljana