Tako na zdravstvenem ministrstvu kot na ljubljanski občini potrjujejo, da se pogovarjajo o pripojitvi Zdravstvenega doma za študente na Aškerčevi cesti k Zdravstvenemu domu Ljubljana. Oboji sicer zatrjujejo, da se o tem še pogovarjajo, a se glede na dosedanje korake zdi, da so to odločitev že zdavnaj sprejeli. V prvi vrsti to potrjuje sprememba zakona o zdravstveni dejavnosti, ki v tretjem odstavku po novem ne govori več o posebnem zdravstvenem domu za študente, temveč zgolj o tem, da lahko (kateri koli) zdravstveni dom izvaja zdravstveno varstvo za študente. Zgovorno pa je tudi dejstvo, da je stavba Zdravstvenega doma za študente v občinskih prostorskih načrtih predvidena za rušenje, saj naj bi v prihodnje na tem delu povezali Aškerčevo in Rimsko cesto.
ZD nastal na pobudo študentov
Razen povsem splošne obljube, da bodo ne glede na odločitev o statusu Zdravstvenega doma za študente ti lahko ohranili svojega osebnega zdravnika in zdravstvene storitve, na ministrstvu niso postregli z nobenim argumentom v prid ukinitvi zdravstvenega doma. Nekoliko bolj konkretni so bili na ljubljanski občini, kjer pravijo, da so pripravljeni poskrbeti za zdravstveno varstvo študentov v okviru Zdravstvenega doma Ljubljana, kot je to »praksa povsod po državi«. »Lahko zagotovimo, da bo zdravstvena obravnava študentov tudi po morebitni pripojitvi ostala vsaj na enaki ravni ali pa bo še boljša,« zatrjujejo na Magistratu, kjer dodajajo, da bo stavba na Aškerčevi cesti tudi v prihodnje služila zdravstvenemu domu.
V Študentski organizaciji Univerze v Ljubljani (ŠOU LJ) so nad dogovori o pripojitvi Zdravstvenega doma za študente Zdravstvenemu domu Ljubljana ogorčeni. »Zelo nas skrbi, kaj se bo zgodilo, če bo do pripojitve res prišlo, saj vemo, da kar 60 odstotkov študentov ljubljanske univerze prihaja iz drugih občin, kjer imajo tudi osebnega zdravnika. Zelo smo tudi presenečeni nad tem, da nas o teh namerah ministrstvo ni obvestilo, čeprav je ravno naša organizacija pred več kot dvajsetimi leti predlagala ustanovitev tega zdravstvenega doma,« pravi Klemen Peran, predsednik ŠOU LJ. Zato bodo ministrstvu za zdravje poslali oster dopis, v katerem bodo zahtevali pojasnila in ostro protestirali proti pripojitvi. »K odločnemu ukrepanju bomo pozvali tudi rektorja. Če se bodo šli na ministrstvu politiko danih dejstev, bomo svoje nestrinjanje izrazili še odločneje, najprej s peticijo, potem pa najbrž tudi s protesti, če bo treba,« še obljublja Peran.
ZD za študente le v Ljubljani
Zdravstveni dom za študente je edinstvena ustanova v Sloveniji. Država ga je ustanovila leta 1992, da bi zagotovila celovito zdravstveno oskrbo občutljive študentske populacije, ki je na začetku svoje poklicne in življenjske poti izpostavljena posebnim tveganjem in zdravstvenim obremenitvam. S to potezo so tudi izenačili položaj študentov, ki so morali zaradi študija izbrati bivanje v Ljubljani, s tistimi, ki lahko obiskujejo visokošolske zavode od doma. V zdravstvenem domu za študente imajo poleg splošnih ambulant tudi ginekološke, psihiatrične in zobozdravstvene ordinacije ter laboratorije, čakalne dobe za paciente pa so precej krajše kot v drugih domovih. Letno opravijo v zdravstvenem domu za študente 150.000 pregledov na področju šolske in splošne medicine, cepljenj, pregledov s področij zobozdravstva, ginekologije, psihiatrije in klinične psihologije.
V Mariboru in na Obali, kjer prav tako študira veliko študentov iz oddaljenih občin, posebej za študente namenjenega zdravstvenega doma nimajo. V obeh primerih oskrba študentov poteka v okviru občinskih zdravstvenih domov, v Mariboru imajo poseben dispanzer za zdravstveno varstvo študentov, v Kopru pa imajo študenti v šolskem dispanzerju na voljo štiri zdravnice. Vendar Peran opozarja, da so razmere v Ljubljani popolnoma neprimerljive, saj v prestolnici študira veliko več študentov, čakalne dobe pa so v Zdravstvenem domu Ljubljana velik problem.
