V letu 2016 se je celoten izvoz slovenskega gospodarstva v primerjavi z letom 2015 povečal za 1,8 milijarde evrov. Največ so k temu povečanju prispevale mikro družbe (oziroma samostojni podjetniki), in sicer skoraj milijardo evrov. Kljub temu so za slovenski izvoz najpomembnejše velike gospodarske družbe, ki predstavljajo skoraj 60 odstotkov celotnega izvoza, ki je lani znašal kar 32,5 milijarde evrov. Ključni izvozni trgi ostajajo trgi znotraj Evropske unije, saj imajo skoraj 80-odstotni tržni delež. Izvoz je lani predstavljal že kar 38 odstotkov vseh prodajnih prihodkov. 55 odstotkov izvoza predstavljajo predelovalne dejavnosti, naša najpomembnejša izvozna dejavnost pa je trgovanje z električno energijo z 8,2-odstotnim deležem. Največje absolutno povečanje izvoznih prihodkov pa je lani uspelo dejavnosti cestnega tovornega prometa, in sicer v višini 117 milijonov evrov.
Lansko poslovanje slovenskih izvoznikov
V tokratni analizi Bisnoda so strokovnjaki analizirali poslovanje slovenskih izvoznikov v letu 2016. Tako analitiki ugotavljajo, da se je izvoz lani v primerjavi z letom 2015 povečal za kar 5,9 odstotka, na 32,5 milijarde evrov. Gospodarske družbe so resda ustvarile 98 odstotkov celotnega izvoza, samostojni podjetniki pa so bili lani pri povečanju prihodkov na izvoznih trgih uspešnejši kot velike gospodarske družbe, ugotavljajo v družbi Bisnode. Tako so »velikani« lani izvozili za 31,9 milijarde evrov, samostojni podjetniki pa za 577,7 milijona evrov. V primerjavi z letom prej so s.p. lanski izvoz povečali za 11,7 odstotka, velike družbe pa za 5,8 odstotka. »Velike enote predstavljajo skoraj 60 odstotkov celotnega izvoza, lani pa so bile mikro enote tiste, ki jim je uspelo najbolj povečati izvoz, in to za več kot 27 odstotkov. Povedano drugače, izvoz se je v letu 2016 povečal za 1,8 milijarde evrov, od tega so mikro enote (s.p.) k temu povečanju prispevale skoraj milijardo evrov,« ugotavljajo analitiki Bisnoda.
Še vedno največ prodamo na trgih EU
Rast izvoza gre predvsem na račun prodaje na trgih Evropske unije, kjer je bilo ustvarjenih več kot 25 milijard evrov prihodkov iz prodaje (rast je bila v primerjavi z letom 2015 7,5-odstotna). Izvoz na trge zunaj Evropske unije je lani znašal dobrih 7 milijard evrov (rast je bila v primerjavi z letom 2015 0,3-odstotna). Izvoz je v letu 2016 predstavljal že 38 odstotkov vseh prihodkov iz prodaje, s tem pa so izvozni trgi še pridobili pomembnost v primerjavi z domačim trgom.
Daleč najmočnejša izvozna panoga po prihodkih iz prodaje so predelovalne dejavnosti. Te so lani ustvarile skoraj 18 milijard evrov oziroma 55 odstotkov celotnega izvoza. Na drugem mestu po pomembnosti je trgovina z več kot 6 milijardami evrov izvoza oziroma z 19-odstotnim deležem, sledijo oskrba z električno energijo, plinom in paro (2,6 milijarde evrov oziroma z 8-odstotnim deležem) ter promet in skladiščenje, kjer so ustvarili 2,3 milijarde evrov.
Od 1,8 milijarde evrov, za kolikor se je povečal izvoz v letu 2016, so k povišanju največ prispevale predelovalne dejavnosti (868 milijonov evrov), trgovina (499 milijonov evrov), promet in skladiščenje (242 milijonov evrov) ter gradbeništvo (159 milijonov evrov). Najbolj so izvozni prihodki upadli v dejavnosti oskrbe z električno energijo, plinom in paro, in sicer za 222 milijonov evrov.
»Trgovina na debelo je bila najbolj zaslužna dejavnost za rast izvoza v letu 2016 s skoraj 334 milijoni evrov več prihodkov. Proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic je prispevala dobrih 208 milijonov evrov, proizvodnja kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav, pa 155 milijonov evrov,« ugotavljajo analitiki v družbi Bisnode.
Komu je lani izvoz najbolj padel?
Če pogledamo nekoliko podrobneje našo najmočnejšo izvozno dejavnost, torej predelovalne dejavnosti, vidimo, da je najmočnejša izvozna predelovalna dejavnost proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic z 9,2-odstotnim deležem med vsemi dejavnostmi, sledita proizvodnja električnih naprav (7,7-odstotni delež) in proizvodnja kovin (6,6-odstotni delež). V absolutnem smislu so k rasti lanskega izvoza najbolj prispevale proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic, proizvodnja kovinskih izdelkov razen strojev in naprav ter proizvodnja električnih naprav. Med poraženci v letu 2016, ki so jim prihodki na tujih trgih najbolj upadli, so proizvodnja kovin, proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov ter proizvodnja farmacevtskih surovin in preparatov.
