Kdo je lani rasel hitreje in kdo počasneje

Petrolu lani dobiček poskočil za desetino

Sašo Stanovnik iz ALTA Invest pravi, da je dobiček skupine Petrol v lanskem letu poskočil za več kot deset odstotkov, na 72,7 milijona evrov. Skupina je lani prodala za 3,2 milijona ton naftnih proizvodov in 505 milijonov evrov trgovskega blaga. To pomeni 12- oziroma 3,8-odstotno rast glede na leto 2015. »Pri tem je bila močna rast obsega prodaje izdelkov iz nafte ugotovljena tako na domačem trgu kot na trgih v Evropski uniji, upad obsega pa so opazili na trgih jugovzhodne Evrope,« pojasnjuje Stanovnik. Hkrati so, kot pravi, prodali kar 84 odstotkov več utekočinjenega naftnega plina, dva odstotka več zemeljskega plina in 25 odstotkov več električne energije.

Bruto dobiček je posledično poskočil za 9,8 odstotka oziroma 34 milijonov evrov. Skupina je tako ustvarila 143,8 milijona evrov dobička iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA), kar je 6,2 odstotka več kot v enakem obdobju lani. »Toda velja omeniti, da so letos imeli za kar 17,3 milijona evrov oslabitev oziroma odpisov sredstev. To pomeni, da je bil pravzaprav prilagojeni poročani EBITDA precej višji in boljši od naših pričakovanj. Čisti dobiček skupine pa je posledično znašal 72,7 milijona evrov ali enajst odstotkov več kot leta 2015, kar je 3,7 milijona evrov več, kot smo pričakovali. Na splošno lahko rečemo, da so bili Petrolovi lanski rezultati zelo dobri,« pravi Stanovnik.

Tudi Luka Koper lani rekordna

Po mnenju Mateja Justina iz ALTA Invest je Luka Koper lani dosegla niz rekordnih rezultatov. Ustvarila je namreč devet odstotkov več čistih prihodkov kot v enakem obdobju lani. »S tem so v upravljalcu koprskega pristanišča prvič presegli mejo 200 milijonov evrov letnih prihodkov. Za visoko rast je bil zaslužen predvsem večji pretovor zabojnikov, saj so jih pretovorili sedem odstotkov več kot leto prej. K uspehu sta prispevala tudi 24 odstotkov večji pretovor vozil in triodstotna rast pretovora generalnih tovorov,« poudarja Justin. Na drugi strani so bili po njegovem mnenju šibka točka predvsem sipki in razsuti tovori, katerih pretovor se je povečal le za slab odstotek. »Ne glede na to je Luki Koper prvič v zgodovini uspelo pretovoriti 22 milijonov ton tovora. Večji pretovor se je poznal tudi pri poslovnih rezultatih, saj se je dobiček iz poslovanja povišal za 16,3 odstotka, na rekordnih 49,3 milijona evrov, čisti dobiček pa za visokih 36,9 odstotka, na 44,4 milijona evrov,« ocenjuje Matej Justin. Kot pravi, je nov investicijski cikel v Luki Koper že v polnem razmahu, saj so lani vložili 61,8 milijona evrov, kar pomeni 65-odstotno povišanje v primerjavi z letom 2015. »Večina ustvarjenega denarnega toka iz poslovanja je šla tako za vlaganja. Ta bodo Luki Koper zagotovila možnost za nadaljnjo rast v prihodnosti. Za letošnje leto pa v Luki Koper načrtujejo za 58,1 milijona evrov naložb,« še pravi Matej Justin.

Telekomu zaradi sprememb nekoliko padli prihodki

Kot pravi Sašo Stanovnik iz ALTA Invest, je skupina Telekom Slovenije lani ustvarila 702 milijona evrov čistih prihodkov, kar je okoli štiri odstotke manj kot leto prej. »Vendar je padec tudi posledica sprememb v strukturi skupine. Makedonsko podjetje namreč ni več v konsolidiranih rezultatih, brez upoštevanja tega učinka pa bi bili prihodki celo odstotek oziroma slabih šest milijonov evrov višji kot leto prej,« ocenjuje Stanovnik. Dobiček iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) je znašal 199 milijonov evrov, kar je dober milijon evrov več, kot je v začetku lanskega leta napovedovala uprava, in okoli dva milijona evrov manj, kot so pričakovali analitiki iz ALTA Invest. »Ustvarjeni EBITDA je bil tako bolj ali manj v skladu s pričakovanji, EBITDA-marža pa je posledično znašala 28,4 odstotka. Čisti dobiček skupine Telekom je bil pri 39,9 milijona evrov pet milijonov evrov višji od napovedi uprave in približno toliko boljši tudi od naših pričakovanj. Pri tem je sicer treba dodati, da je bil dobiček pred davki pravzaprav nižji od končnega čistega dobička,« dodaja Stanovnik.

Konec minulega leta je neto finančni dolg skupine Telekom Slovenije znašal 365 milijonov evrov in tako za le 1,8-krat presegal ustvarjeni EBITDA. »Pri tem pa kazalnik ne vključuje številnih finančnih sredstev, predvsem povezanih z naložbo v Makedoniji. Pri tej naložbi ima Telekom že določene pogoje izstopa, v obdobju treh let od ustanovitve družbe, kar se je zgodilo leta 2015,« še dodaja Stanovnik.

Krka nekoliko razočarala

Matej Šimnic iz ALTA Invest o poslovanju novomeške Krke pravi, da je lani ustvarila 1,17 milijarde evrov prihodkov, kar je 0,8 odstotka več kot leta 2015. »Za minimalno rast je zaslužno predvsem okrevanje prodaje v zadnjem četrtletju, v katerem je novomeškemu farmacevtu uspelo nadoknaditi krčenje prodaje na nekaterih vzhodnih trgih, med njimi tudi v Rusiji. Lani je tako Krka dosegla tudi precejšne povišanje stroškov poslovanja,« ocenjuje Šimnic. Na to so po njegovi oceni najbolj vplivali stroški proizvodnje, pri čemer je podjetje zaradi regulatornih zahtev določene vhodne surovine moralo nadomeščati z dražjimi viri. Svoj vpliv na višje stroške je, kot pravi Šimnic, dodala tudi količinsko večja proizvodnja, ki se je povečala za enajst odstotkov. Vse to se je negativno odrazilo pri maržah in s tem tudi pri dobičkonosnosti, ocenjuje analitik. Lani je Krka tako ustvarila 108,5 milijona evrov čistega dobička, kar je 31,5 odstotka manj kot leta 2015. »Pomembno je poudariti, da je družba v letih 2014 in 2015 sproščala rezervacije za potencialne tožbe in s tem nekoliko prikrivala težave na vzhodnih trgih. Lani omenjenih enkratnih prihodkov ni bilo, s tem pa je oteženo poslovanje postalo precej opaznejše, kot so delničarji vajeni,« končuje Šimnic.