Včeraj se je na kranjskem sodišču začela razpletati ena najbolj čudnih zgodb iz časa županov Damijana Perneta in Mohorja Bogataja. Med županovanjem prvega je občina odkupila objekte v sklopu Blažunove gostilne za več kot 600.000 evrov z obrazložitvijo, da je stavba predvidena za rušenje, saj naj bi tam zgradili vzhodno vpadnico.
Nekdanja lastnica Mirjana Grašič Šircelj je pojasnila, da je sicer cenilec njeno nepremičnino ovrednotil na skoraj 1,2 milijona evrov. Občina je nato ponudila le nekaj več kot 800.000 evrov. Vendar sta jo le malo prej, preden bi o tem razpravljal mestni svet, poklicala podžupan Igor Velov in direktor uprave Aleš Sladojević in ji pojasnila, da tudi take cene svet ne bo sprejel. »Ker pa bodo objekt porušili, mi nobenega vložka ne bodo priznali in tako mi ponujajo takoj 600.000 evrov. A tudi to ni držalo, ker sem denar dobila v obrokih v štirih letih,« se spominja Grašič-Šircljeva.
Nekdanja gostilničarka ni mogla verjeti, da je v času Mohorja Bogataja mestna občina objekt namesto, da bi ga porušila, spremenila v medgeneracijski center in je vanj z izdatno pomočjo dobrotnika iz Švice Vincenca Drakslerja vložila okoli milijon evrov. Za povrh je v objektu nastala še kavarna in je s tem del stavbe namenjen pridobitni dejavnosti. »Ne morem verjeti, da sem bila tako rekoč prisiljena v izgubo doma in posla, potem pa občina v istem objektu sama uvede gostinsko dejavnost,« je ogorčena Mirjana Grašič Šircelj. Zanimivo je, da vsi veljavni prostorski načrti še vedno predvidevajo rušenje tega objekta.
Vzdrževanje ali popolna prenova
Kranjska občina je na novinarska vprašanja o prenovi stavbe na Cesti talcev 7 in spremembi njene namembnosti vselej odgovarjala, da je bilo vse zakonito. Odvetnik tožnice Aljoša Drobnič pa je včeraj oporekal navedbam občine, češ da so na stavbi opravili zgolj vzdrževalna dela. »Ne gre za nobeno vzdrževanje, ker dokumentacija nosi jasen naslov – rekonstrukcija. To dokumentacijo je za mestno občino Kranj izdelalo podjetje AB Nadižar in dokazuje, da je bila prenova temeljita: zamenjali so strope, stanovanjske površine v skoraj polovici objekta pa so spremenili v poslovne,« je včeraj na sodišču povedal Drobnič.
Grašič-Šircljeva se ob tem počuti zavedeno in ogoljufano: »Če bi mi ves ta čas pustili mirno delati v stavbi, predvideni za rušenje, bi moja družina kot nekoč živela od gostilne. Tako pa so mi pod pretvezo nujnosti plačali komaj polovico cene, za povrh objekt povsem prenovili in je zdaj v njem celo profitna dejavnost.«
Odvetnica kranjske občine Ana Berglez v ravnanju občine ne vidi nič spornega, saj naj bi šlo pri vsem skupaj le za vzdrževalna dela. Zato občina tudi ni zaprosila za gradbeno dovoljenje in ni ji bilo treba pridobiti uporabnega dovoljenja. V posegu, pri katerem so le dela stala okoli 700.000 evrov in so povsem spremenila namembnost stavbe, niti inšpekcijske službe niso zaznale nič spornega. Odvetnik Drobnič v tem sodnem postopku sicer ni hotel problematizirati dela inšpektorice Aleksandre Velkovrh, ki se je podpisala pod zanj sporno ugotovitev, je pa poudaril, da seveda »ni šlo za kaka manjša dela, ampak popolno prenovo objekta, ki naj bi ga sicer porušili«.
Nekdanja gostilničarka hoče razliko
Sedanji župan Boštjan Trilar se je s tožnico sešel, niso pa našli skupne rešitve. Čeprav se je vse dogajalo v času pred njegovim županovanjem, je za zdaj očitno le, da se tudi sedanja oblast ne strinja z nekdanjo gostilničarko, ki občino toži za razliko od izplačane cene do cenitve po pošteni tržni ceni – 590.000 evrov. Glede na to, da tečejo tudi zamudne obresti, bi se lahko zgodilo, da bi ob izgubljeni pravdi kranjski davkoplačevalci morali plačati kar okrogel milijon za početje v času župana Mohorja Bogataja.
Ta je z nezakonito odpovedjo koncesijske pogodbe posredno Kranj že oškodoval za skoraj dva milijona evrov, ki jih mora občina plačati dimnikarskemu podjetju. Kljub temu je sedanja mestna oblast ocenila, da Mohorja Bogataja za dimnikarsko polomijo ne bo preganjala niti odškodninsko.
