Evropska unija ima trenutno na seznamu 15 železniških čezmejnih povezav, ki bi jih bilo treba zgraditi. Med njimi je tudi povezava oziroma vozlišče med Italijo in Slovenijo na območju Vrtojbe. Na italijanski strani meje so povezavo uvrstili med strateške projekte in za del odseka že pridobili 4,5 milijona evrov evropskega denarja. Preboj naprej čez mejo medtem še ni uspel, saj se Sloveniji tiri čez mejo ne zdijo prednostnega pomena. »Evropska unija je za vzpostavljanje teh manjkajočih povezav namenila 100 milijonov evrov. Ker Slovenija tega ni prepoznala za strateški projekt, nas je samo 500 metrov ločilo od tega, da bi denar dobili,« je bila do Slovenije kritična Sandra Sodini, direktorica Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje.
»Če hočemo dobiti ta denar, moramo progo spoznati za prioritetno. Ni problem Bruselj, ampak naše ministrstvo za infrastrukturo,« je prst na državo usmerila tudi evropska poslanka in Novogoričanka Patricija Šulin. Da gre za zelo pomembno vozlišče, ki bi prineslo gospodarski napredek na obeh straneh meje in nenazadnje utrdilo tudi idejo o evropski ekonomski coni na obmejnem ozemlju, se strinjajo tudi vsi trije vpleteni župani, novogoriški Matej Arčon, šempetrski Milan Turk in župan sosednje Gorice Rodolfo Ziberna.
Največji pomen za gospodarstvo
Največ koristi bi povezava prinesla tovornemu prometu in posledično gospodarstvu. »Če bi zgradili povezavo med Novo Gorico in Gorico, bi največ pridobili tovorni vlaki. Iz Nove Gorice bi se lahko peljali naravnost do Trsta. Če bi zgradili še povezavo na naši strani med Šempetrom in Vrtojbo, bi lahko tovorni in potniški vlaki vozili neposredno iz sosednje Gorice ali Trsta vse do Sežane in obratno,« prednosti te povezave pojasnjuje šempetrski župan Turk. Pot bi bila torej hitrejša, enostavnejša in zato tudi ekonomsko bolj zanimiva. Na drugi strani bi vedno bolj številnim turistom na Bohinjski progi omogočila neposredno povezavo vse do Benetk.
Železniška povezava že obstaja
Resnici na ljubo je treba povedati, da železniška povezava med Novo Gorico in Gorico prek Šempetra obstaja in da je bila še pred desetletji živahna, danes pa prometa po njej skorajda ni več. Zastarel sistem s preveč logističnimi težavami za vlake je vzrok za dejstvo, da na tem delu proge vozi le nekaj tovornih vlakov na teden; zadnji redni potniški vagon so tovorni kompoziciji odklopili leta 1998, dokončni potniški mrk na tej relaciji pa vlada od leta 2011. Razlog: ekonomska neupravičenost in vedno manj potnikov.
Bi bilo danes tovora in potnikov toliko več, da je povezava znova upravičena? »Težko rečem,« odgovarja župan Turk. Zato meni, da ideja najprej potrebuje projekcijo, koliko prometa bi z gradnjo teh povezav resnično pritegnili. Če bi bil rezultat pozitiven in bi lahko z ne prevelikimi sredstvi to povezavo tudi vzpostavili, tudi države ne bi bilo težko prepričati, da povezavo vnese med svoje prednostne naloge, je prepričan. Sam se zato bolj zavzema za elektrifikacijo železniške proge od Nove Gorice do Sežane, saj bi s tem nastala zanimiva možnost tovornega prometa, med Trstom in Ljubljano bi lahko vzpostavili celo drugi tir, med Trstom, Sežano, Novo Gorico in Gorico pa bi bila krožna povezava.
Ker gre pri tem posredno tudi za krepitev tržaškega zaledja, takšna odločitev ne bo enostavna. »To je seveda vprašanje za državo: ali želi s takšnimi povezavami krepiti zaledje Trsta – ki je seveda tradicionalno slovensko, a v sosednji državi, ali pa ljubosumno vztrajati pri tem, da smo Kraševci in Goričani navezani samo na Ljubljano,« iztočnico državi v razmislek ponuja Milan Turk.
