Na območju Ojstrice nad Dravogradom, ki je ugodna za vetrno izrabo, Dravske elektrarne Maribor načrtujejo postavitev osmih vetrnic. Maja lani so se na ministrstvo za okolje in prostor že obrnili s pobudo, da bi postavitev vetrnic na pobočju Košenjaka oziroma Ojstrice umestili tudi v državni prostorski načrt, ki ga bodo v obravnavo in sprejem na vladi posredovali predvidoma januarja prihodnje leto.
»Vsem, ki sodelujejo pri izdaji dovoljenj za postavitev vetrnic, sporočamo, da imajo nasprotnika. Ne želimo sicer povzročiti kakšne gospodarske škode, naš interes je le, da zavarujemo okolje in ljudi,« pa poudarja Željko Kljajić, predsednik civilne iniciative Ne vetrnim elektrarnam.
Ljudje do alternativnih virov še nezaupljivi
Prebivalci postavitvi vetrnic zaradi morebitnih negativnih vplivov na zdravje in okolje nasploh že dalj časa odločno nasprotujejo. Tudi zato, ker naj bi bile vetrnica postavljene preblizu hišam, ena teh na primer le v oddaljenost okoli 400 metrov. Na občino Dravograd so zato že vložili tudi predlog za spremembo občinskega prostorskega načrta, kar pa ni poceni, niti kratkoročno izvedljivo, saj gre za postopke, ki lahko trajajo več let. Postavitev samih vetrnic pa tudi ni v pristojnosti lokalnih skupnosti, temveč države.
Protest nekaterih Korošcev jasno kaže, da so ljudje do alternativnih oblik pridobivanja električne energije pri nas še vedno zelo nezaupljivi, pa čeprav trenutno v Evropi iz vetrnic proizvedejo že 11 odstotkov vse energije. Največ, in sicer kar 42 odstotkov, na Danskem, sledijo Španija, Nemčija in Velika Britanija, Slovenija je med evropskimi državami pri tem na repu, saj pri nas energijo iz vetra proizvajata le dve večji vetrni elektrarni na Griškem polju pri Senožečah in pri Razdrtem.
Umeščanje kljub nasprotovanju ljudi
Kot pravi Tomaž Rotovnik, eden od članov civilne iniciative Ne vetrnim elektrarnam, je iz pobude ministrstva za okolje in prostor razvidno, da želijo na Ojstrici postaviti osem vetrnic, visokih kar 180 metrov in s premerom 90 metrov.
»Gre za objekte, ki so v našem prostoru glede na višino nesprejemljivi, čeprav se zavedamo, da se lahko to še spremeni. Če bi pri takšni višini in širini vztrajali, pa to pomeni, da bi se na območju Košenjaka porušil naravni ekosistem,« izpostavlja Rotovnik, ki se zaveda, da ima občina, ko se investitor za nekaj odloči, zvezane roke.
Da so se prebivalci že najmanj štirikrat javno izrekli proti vetrnicam, poudarja tudi Teja Lubej s kmetije Očko, ki ne razume, da se projekt umeščanja kljub njihovemu nasprotovanju nadaljuje. Ne oziraje se na to, da je tudi nekdanji direktor Dravskih elektrarn Maribor Viljem Pozeb javno zagotovil, da ne bodo naredili nič, kar je v nasprotju z voljo tamkajšnjih ljudi.
So pa v Dravskih elektrarnah pred časom pojasnili, da bodo delali le to, kar je v skladu z zakonodajo, in poudarili, da bi bilo mogoče na osnovi do zdaj opravljenih strokovnih študij postaviti do tri vetrne agregate, ki bi jih lahko začeli graditi leta 2019. Pri tem bi uporabili najmodernejše in najnovejše tehnologije, ki omogočajo najmanjše vplive na okolje in počutje ljudi in ne povzročajo večjega hrupa. Člani civilne pobude pa bodo zato, ker menijo, da niso dovolj slišani, skušali v postopek vključiti tudi Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije in druga društva, ki jim je mar za naravo in zdravje ljudi.
