Pot od templja proti mestu se je naglo spustila in izginila pod vodo. Nemogoče je bilo reči, ali se je pred nami razprostrlo manjše jezero ali zgolj malo večja luža, ki jo je za seboj pustilo deževje. Nekaj hiš je stalo ob vodi, bosonogi otroci pa so tekali naokrog in se nam smehljali. Nedaleč od poti je stal lesen pomol in se počasi ugrezal v vodo. Stali smo na obali in nepremično zrli v mesto, kjer je iz vode spet pogledala cesta, a nismo mogli razločiti, ali morda tam stoji trajekt, ki bi nas lahko zapeljal do nje.
Čez čas se je za nami pripeljal Francoz, ki smo ga zjutraj srečali v templju. Sestopil je z motorja in se usedel na vlažna tla. Eden od otrok je pritekel k njemu in...
