Pomembno poglavje v razpletanju zgodbe, povezane s sanacijo vrhniške Tojnice, ki jo je onesnažil požar v tovarni Kemis, se bo pisalo v ponedeljek. V prostorih agencije za okolje bo ustna obravnava na temo izvida in izvedenskega mnenja, ki ga je napisal profesor na ljubljanski biotehniški fakulteti in podpredsednik Slovenskega društva za zaščito voda Mihael Toman. Poleg Kemisa bodo svoja stališča in vprašanja postavili stranski udeleženci, vrhniška občina, ribiška družina, nevladne organizacije in prva Kemisova soseda Bernarda Kropf.
Toksične snovi v Tojnici
Toman o vsebini svojega mnenja včeraj še ni želel govoriti. Smo pa vseeno pridobili njegovo študijo, iz katere je razvidno, da je ukrepe v prvem delu sanacije večinoma označil kot ustrezne. Vendar ima nekatere pomisleke. Nanašajo se predvsem na odstranitev sedimentov iz brežin ter dolžino in globino sanacije potoka.
V prvem delu so očistili 170 metrov Tojnice, 130 manj, kot bi bilo primerno po Tomanovem mnenju, in do 10 centimetrov v globino, kar je po profesorjevem mnenju prav tako premalo. Vrhniška ribiška družina na primer zahteva, da očistijo Tojnico v celoti in tudi del Ljubljanice.
Da sanirajo celoten vodotok, vztraja tudi Bernarda Kropf, ki živi v neposredni bližini potoka. Ta je speljan okoli njene hiše, v prvi fazi pa tega dela niso sanirali. Kropfova je na lastne stroške naročila toksikološke raziskave tega dela potoka, ki so pokazale, da so v sedimentu prisotne nevodotopne genotoksične snovi. Analizo, ki je pokazala toksično delovanje predvsem na alge in tudi zarodke rib, je naročila pri Nacionalnem inštitutu za biologijo. Vzorci so bili odvzeti drugega avgusta, pred začetkom prvega dela sanacije, ki pa se tega dela potoka ni dotikala.
Iz Tomanove študije je razvidno, da nasprotuje injektiranju mikrooganizmov, ki jih je v naslednjih fazah v sanacijskem načrtu predvidel Kemis. Prav tako se mu zdi zelo vprašljiva ekoremediacija s pomočjo rastlin, ki bi jih zasadili v dele struge ali ustvarili umetno mokrišče, prek katerega bi speljali potok. Toman je zapisal, da bi bilo treba sprejeti ukrepe za povečanje heterogenosti substrata kot naselitvenega življenjskega prostora bentoških organizmov in z zasaditvijo nekaterih grmov in drevesnih vrst stabilizirati neporasle dele brežin ter tako zmanjšati erozijo ostankov v potok.
Sodelovalo naj bi več strokovnjakov
Ko gre za del sanacije, povezan z vnašanjem rib v potok, Toman predlaga sodelovanje med vrhniško ribiško družino in zavodom za ribištvo, pri čemer je treba upoštevati avtohtonost ribjih vrst in starost rib. Poleg drugih parametrov bi Toman v monitoring vključil test akutne toksičnosti in povratnih mutacij. Predlaga, da bi v sanacijski postopek poleg biologov in ekologov vključili še strokovnjake s področja hidrotehnične, botanične, hortikulturne in hidrološke stroke ter toksikologe.
Več bo jasnega na ponedeljkovi ustni obravnavi, ko bodo stranski udeleženci v postopku verjetno želeli tudi odgovore na vprašanje, koliko bosta sanacija in monitoring stala in kdo bo plačnik, kajti ena od sogovornic iz civilne iniciative pravi: »Upam, da bo vse stroške kril Kemis. Če jih bo državni proračun, bomo dvakrat oškodovani.«
