Bovški župan Valter Mlekuž je občanom ponudil še zadnjo priložnost za brezplačno rušenje objektov, ki jim jih je leta 2004 poškodoval zadnji potres v Posočju. Za rušenje v okviru popotresne obnove se lahko odločijo najpozneje do konca novembra. »Lovimo še zadnji vagon zadnjega vlaka, ko bi se lahko lastniki objektov, ki zaradi poškodovanosti ogrožajo okolico, odločili za brezplačno rušitev v okviru popotresne obnove. Še zadnjič zato pozivam vse te, da se čim prej oglasijo na občini Bovec, najpozneje pa do konca novembra, da skupaj poiščemo rešitev,« poziva Mlekuž. Pojasnjuje, da je rušitev namenjena zagotavljanju varnosti v kraju, ni pa zanemarljivo niti to, da bi z odstranitvijo razmajanih stavb prispevali k še lepši podobi turistično čedalje zanimivejšega dela Posočja.
Z državno pomočjo obnavljala le polovica lastnikov
Za obnovo poškodovanih stavb se je doslej odločila le polovica lastnikov. Od 694 v potresu poškodovanih objektov so jih njihovi lastniki z državno pomočjo doslej obnovili 347. In zakaj se obnove niso lotili vsi? Vodja državne tehnične pisarne Uroš Kodelja navaja tri najpogostejše razloge. Pogosto se je pri objektih z več lastniki zapletlo zaradi neurejenih lastniških razmerij. Če teh niso uredili, niti postopkov potresne obnove ni bilo mogoče nadaljevati. Drugi razlog so bile državne pomoči: marsikdo je pričakoval, da bodo višje. Manj zanimanja za obnovo je bilo tudi pri manj poškodovanih objektih, številni so namreč menili, da je njihov objekt kljub vsemu še vedno dovolj varen in trden.
Časa za obnovo z državno pomočjo je vse manj, saj se sanacija bliža koncu. Kodelja pojasnjuje, da bodo dela končali leta 2019. »Letos bomo program izvedli v celoti. Trenutno obnavljamo oziroma gradimo 20 objektov, 65 objektov pa je še v različnih fazah priprave, od projektiranja do zagotavljanja finančnega načrta,« omeni število odprtih gradbišč. Pripravljajo že program obnov za prihodnje leto, decembra ga bodo pregledali na ministrstvu za okolje in prostor in nato posredovali v potrditev na vlado. Kodelja pojasnjuje, da je v tem svežnju nekaj večjih projektov lokalne infrastrukture in spomeniško zaščitenih objektov.
Kljub končevanju obnove v državni tehnični pisarni z zainteresiranimi upravičenci še vedno sklepajo pogodbe za državno pomoč. Seveda ob izpolnjenih pogojih, kar pomeni, da mora imeti lastnik objekta urejen finančni načrt obnove, zagotovljena sredstva in izbranega izvajalca del.
Štiristo metrov fasciklov
Po skoraj dveh desetletjih popotresne obnove v Posočju je ostalo več kot 400 metrov dokumentarnega gradiva. Tisti, ki so pri njegovem nastajanju sodelovali, si želijo, da se za prihodnje rodove ohranita dokumentacija in znanje. Na ministrstvu za okolje in prostor so nam odgovorili, da je gradivo delno že arhivirano v Arhivu Republike Slovenije, dokončno bodo to storili leta 2019. Tudi znanje in pridobljene izkušnje že uporabljajo pri odpravi posledic drugih naravnih nesreč, zbrali so jih v strokovni literaturi in publikacijah, zainteresirani javnosti pa nameravajo del znanja in dokumentov predstaviti na manjši stalni razstavi v Posočju.
»Opravili bomo celovito analizo postopkov, procesov in dokumentov, povezanih z obnovo. Služila bo za izboljšanje učinkovitosti pri odpravi posledic naravnih nesreč ter tudi za ustreznejše načrtovanje potrebnih preventivnih ukrepov za doseganje večje odpornosti grajenega okolja in družbe proti ogrožajočim naravnim pojavom,« so sporočili z ministrstva. Potrdili so še, da se z dokončanjem popotresne obnove v Posočju leta 2019 zapirajo vrata državne tehnične pisarne.
