Tradicionalnega, 18. pohoda Krn – pohod spomina 1918–2017 se je udeležilo nekaj sto planincev in ljubiteljev gora. Prišli so tudi potomci nekdanjih vojakov, ki so se bojevali na soški fronti, in predstavniki držav, udeleženk bojev v dolini Soče in njenih vršacih.
Udeleženci srečanja so se spomnili predvsem navadnih vojakov, ki so v prvi svetovni vojni dali največji davek, in prebivalcev, ki jih je vojna vihra pahnila v begunstvo. Tokrat v ospredju niso bili cesarji, kralji ali generali, ampak človek, ki je ves čas vojne v mislih imel le dve besedi: Prekleta vojna!
Ministrica opozorila na nesmiselnost vojn
Zbrane je na spominski slovesnosti ob velikem Krnskem jezeru nagovorila ministrica za obrambo Andreja Katič. Spomnila je na krvavo preteklost, na obe svetovni vojni in številne vojne, ki še danes divjajo po svetu. Poudarila je, da se iz številnih krvavih grozot do danes še nismo ničesar naučili. Poklonila se je spominu vseh padlih, ne glede na kateri strani so se bojevali v prvi svetovni vojni.
V Posočju so po vojni ostali številni grobovi, kaverne, jarki in mulatjere. Ostali so spomeniki in obeležja. Med prvo vojno sta si nasproti stali dve državi in 18 narodov. Ti danes živijo v skoraj 20 novih državah. Na soški fronti so vojaki vztrajali celih 29 mesecev na vrhovih od Rombona do Krasa in Jadranskega morja. Poleg strelnega orožja so jih morili viharji, mraz, bolezni, lakota, plazovi. V naših krajih so poleg Slovencev umirali vojaki iz Madžarske, Bosne, Hrvaške, Romunije, Poljske, Češke in Slovaške, Tirolci in ruski ujetniki, pa možje iz Piemonta in Sicilije. Na soški fronti je za vedno ostalo 200.000 italijanskih in 86.000 avstro-ogrskih vojakov. Več kot 200.000 je bilo zajetih in izginulih, 600.000 pa ranjenih.
Dva pohoda spomina odpihnila povodenj
O nesmislu vojne je zbrane pohodnike nagovoril tudi Danijel Krivec, predsednik organizacijskega odbora prireditve, ki so jo prvič pripravili leta 1997. »Srečanja in pohodi so bili ob različnih vremenskih razmerah. Bilo je snega do kolen, tudi deževalo je že, mnogokrat pa smo v teh novembrskih dneh pri Krnskih jezerih uživali v soncu,« je povedal Zdravko Likar, tudi predsednik Fundacije Poti miru v Posočju in soustanovitelj Kobariškega muzeja, ki je bil doslej prav na vseh prireditvah. »Dvakrat smo morali dogajanje odpovedati. Pa ne zaradi snega, ampak zaradi povodnji, sicer bi imeli letos jubilejno, dvajseto prireditev.« Na vseh pohodih je bil tudi Jože Šerbec, sicer direktor Kobariškega muzeja in gorski reševalec. »Leta 2000 je bil še poseben dogodek, ko smo se s skupino kobariških planincev povzpeli na vrh Krna, na gori smo bili 11. 11. ob 11. uri, prav ob 82-letnici podpisa mirovne pogodbe. Na Krnu smo vsem padlim in umrlim v spomin položili cvetje, na orglice pa sem zaigral Tišino,« nam je povedal Jože Šerbec.
Poklon padlim madžarskim vojakom
Pohodniki so tudi letos prišli iz vseh krajev Slovenije. Največ seveda s Primorske in Gorenjske. Najhitreje so Krnsko jezero dosegli tisti, ki so prišli iz Lepene, ob zmerni hoji so potrebovali slabi dve uri, nekateri so se podali po daljši poti čez Komno, prišli pa so tudi pohodniki čez Krn. Ob jezeru so pripravili tudi kulturni program, v katerem so sodelovali člani Slovenske vojske, pevci iz Bovca in harmonikar. Vsem umrlim in padlim so se poklonili tudi s prižigom bakel. Po zaključku prireditve ob jezeru so se udeleženci poklonili še padlim madžarskim vojakom ob spomeniku v neposredni bližini Doma pri Krnskih jezerih.
